MeiMei

Obljubim, da bom pridna.

Draga vrtnica92, super se mi zdi, da si se poglobila v študij beljakovin, vendar po mojem mnenju navajanje besedil s strani, ki trži beljakovine, ni ravno najbolj zanesljiv vir informacij.  

Po mojih izkušnjah je zadostno količino beljakovin popolnoma mogoče dobiti z vegansko prehrano brez dodatnih praškov itd., seveda pod pogojem, da zaužijemo dovolj kalorij za svojo težo. Pred kratkim sem sodelovala v neki študiji, kjer so nas merili z napravami za določanje sestave teles - imela sem 14,8 % telesne maščobe, vse ostalo pa so mišice, kosti in ostala tkiva. Do tega sem prišla po enem letu redne vadbe z lastno težo (bodyweight) in vegansko prehrano. Zapisovali smo tudi naše jedilnike in preliminarna ugotovitev je bila, da naša prehrana zadosti razmerjem makro in mikro hranil. 

Seveda je meril veliko in vsak naj dela kakor želi, vendar se mi zdi to paničarjenje okoli beljakovin pri veganski prehrani res smešno, glede na to, da nas je že toliko, ki na njej uspešno živimo. Skratka, mišice lahko dobiš tudi z vegansko hrano in nikakor ni res to, da so vegani šibki in shirani (primer mojega treninga - 15 dan programa Fighter's Codex, ki vsebuje 500 "moških" sklec in 700 počepov v cca. 70 minutah). Kolikor vem, je tudi naša Šahina aktivna športnica, tako da gotovo govori iz svojih izkušenj. All in all, morda bi bilo bolje, da ne sodimo s preveliko samozavestjo o stvareh, ki jih na lastni koži nismo prakticirali (dlje časa). Članki so članki, praksa pa prinese svoje.  

Vsem, ki si želijo spremeniti svoje telo ali popestriti svojo rutino, zelo priporočam ogled in uporabo spletne platforme DAREBEE. Gre za neprofitno spletno stran, ki je popolnoma brez oglasov, sponzorjev itd. in ki se preživlja izključno s prostovoljnimi donacijami uporabnikov. Ustanoviteljica Neila Rey ima vizijo "vsem dostopnega fitnesa", tako da so vse vsebine na spletni strani povsem zastonj, brez zank, naročnin itd.

Na voljo so posamezni workouti (na dnu strani se jih lahko filtrira) ali 30, 60 in 90 dnevni programi, poleg tega pa še dnevni izziv, challengi, programi za tek, tematski tedni itd. Večina vaj bazira na treningu z lastno težo (bodyweight), tako da razen nekaj kvadratnih metrov in podlage praktično ne potrebuješ druge opreme (imajo pa tudi vaje z utežmi ali pull-up štango). Ker je ustanoviteljica "nerd", je veliko vaj oblikovanih kot "tribute" likom iz filmov, serij in videoigric. Na spletni strani imajo tudi zelo dobre članke o fitnesu, izgubljanju teže, pridobivanju mišične mase, motivaciji, vse podprto z raziskavami, poleg tega pa še več prehranjevalnih režimov, receptov, video exercise library (kjer je v kratkem videu prikazan pravilen način izvajanja vaj) in še in še. 

Prilagam še link do strani Get started in en workout za pokušino.  Ko sem jih našla, sem popolnoma spremenila odnos do fitnesa in lastnega telesa. Zelo, zelo, zelo priporočam!

Glede na to, da foruma že dolgo ne obiskujem več redno (iz osebnih razlogov in zaposlenosti) se ne mislim spuščati v debato o reklamah in njihovi ustreznosti, zmotila pa me je samo ena stvar, ki se na PL vleče že zelo dolgo: konstanten govor o "brezplačnih" vsebinah na PL.

Mislim, da se včasih pozablja, da je kakršnokoli socialno omrežje ali platforma simbiotične in ne parazitske narave. Vsebine na PL niso brezplačne - uporabniki jih plačajo z vsakim klikom, logiranjem, postom, obiskom. Vse to se prevede v traffic spletne strani, ki posledično vpliva na to, kakšne cene lahko portal postavi oglaševalcem, sponzorjem oz. kako visoko rangira na lestvici zaželjenosti med podjetji, s katerimi potencialno lahko sodeluje.

Na PL levji delež vsebin prispevajo uporabniki - so aktivni na forumu, ocenjujejo izdelke na KMM in to je tisto, kar portal oživlja in spreminja. Verjetno se vsi strinjamo, da zaradi "novic" in ostalih vsebin večina uporabnic ne bi hodila na PL.

Res je, da je bil PL pred leti eden prvih in redkih resnih portalov oz. forumov pri nas in da je, predvsem Tanja, velikemu številu uporabnic odprla oči glede kozmetike in nege, vendar se na lovorikah na žalost ne da počivati.

Časi se spreminjajo, forume so v veliki meri zamenjala socialna omrežja, porast kozmetičnih blogov in znanje angleškega jezika med mlajšo populacijo pa zmanjšuje vrednost in nujnost KMM-ja. Glede na to, da uredništvo živi (ali preživi, kot rado pravi) od portala, bi se jaz bolj zamislila nad tem, kdo koga potrebuje. Če jutri PL-ja ne bi bilo več, bi to gotovo povzročilo nekaj slabe volje, žalosti in nostalgije med uporabniki, glede na to pa, da gre za lifestyle portal, verjetno nihče ne bi umrl - uporabniki bi se pač porazgubili po sorodnih straneh, za uredništvo pa bi bila situacija verjetno nekoliko zoprna, razen če ima veliko ponudb za službe. Uporabniki pač niso krivi, da se je uredništvo odločilo za velik korak, da urejanje portala postane njegov edini vir dohodka, včasih pa človek med vrsticami dobi občutek, da se je uredništvo "žrtvovalo" za uporabnike in da je potrebno biti lepo tiho in kimati, sicer je ogenj v strehi oz. se takoj vklopijo vsi obrambni mehanizmi. 

V luči tega, se mi pasivno-agresivno izsiljevanje v slogu "če ne bo reklam, tudi PL-ja ne bo, ne pritožujte se in bodite veseli za vse, kar vam "damo" "  ne zdi primerno, sploh če uporabnice večinoma motijo eni in isti tipi reklam in ne vsi počez oz. razumejo potrebo po oglaševanju.

In ko je še govora o "naročnini" - za takšen projekt, bi se moral IMHO portal krepko spremeniti, predvsem na ravni vsebin - ko pride do direktne finančne transakcije in ne plačevanja s kliki, uporabniki nehajo biti pohlevni ampak pričakujejo kakovostne in strokovno podkovane vsebine - takrat ljubiteljsko svetovanje (pa četudi podkrepljeno z leti izkušenj in prebiranja literature) ne pride več v poštev. Vsaj jaz osebno za to, da zvem kje prodajajo najbolj mehke brisače (informacija, ki mi jo mimogrede posreduje druga članica, ki plačuje članarino) ali kateri modni trend je na vrsti to zimo, pač nisem pripravljena plačevati. The internet is a big, big place in verjetno se da podobne informacije drugje dobiti zastonj, zato mislim, da vsakršno razmišljanje v smeri plačljivosti ne bi prineslo dobrih rezultatov.

Moj nasvet bi bil, da se PL vrne h koreninam. Tanja, praviš. da si preveč zaposlena za spremljanje kozmetičnih novosti - ampak saj je to vendar "your thing" - zaradi tega je portal zaslovel in postal uspešen. Razumem, da urejanje portala in vse, kar je v ozadju vzame veliko časa in napora, psihičnega in fizičnega, ampak mislim, da bi se nekako morala vrniti na začetek, hkrati pa bi verjetno to bilo tisto, kar res želiš početi (oz bližje temu, kot sta birokracija in marketing).  

Kot sem že omenila, že precej časa nisem obiskovalka PL-ja, tako da se morda motim, ampak zadnjih par let na PL-ju izrazito pogrešam poglobljene članke in teste, kot so včasih nastajali in mislim, da bi bilo to pametno oživiti. Mislim, da je ta "plehkost" informacij v veliki meri kriva za to, da se je precej uporabnic distanciralo od portala.

Skratka, moj namen danes ni ta, da kritiziram portal ali uredništvo (čeprav je morda nekoliko hecno, da se po nekaj mesecih oglasim točno v tej temi - slučajno me je zaneslo na PL in sem prebrala tole temo), želela sem samo izpostaviti par stvari, ki se mi že dolgo pletejo po glavi. Vsekakor PL-ju, uredništvu in uporabnicam želim vse najboljše, z reklamami ali brez. 

lilja,  stokrat hvala. 

ana25, te povsem razumem. Mene je bilo na začetku precej strah, potem se pa vsega navadiš (in tudi okolica hitro sprejme tvojo novo realnost). Itak zelo hitro vidiš komu je vseeno, koga zanima in kdo te hoče sprovocirat. Jaz vedno ob kakšnih družinskih gatheringih, na katere sem povabljena, vnaprej povem česa ne jem in po navadi že z organizatorjem rešim vse skupaj. Na dogodku samem pa se pogovarjaš o drugih stvareh in ljudje po navadi niti ne opazijo (no, enkrat smo imeli družinsko kosilo v gostilni...vsi so jedli govejo juho, meni pa so pripravili čemaževo (brez smetane, knorr kocke itd. Od moje juhe je bolj malo ostalo, ker so jo vsi hoteli poskusit, tako dobra je bila ). Če sama organiziram je pač vse vegansko in večini ljudi itak paše sprememba ter se po obroku boljše in lažje počutijo. Če te kdo vpraša, zakaj ne ješ tega in tega pač rečeš, da ti ne paše (več), če nisi konfrontalen tip človeka. Vsekakor ni nujno, da zato ker si vegan vedno in povsod greš z vsemi v globoke debate. Te pa ljudje tudi presenetijo - zadnjič je v službi nekako prišlo na to, da sem veganka in me je en fant, za katerega sem bila 100% prepričana, da se bo delal norca (ker vem kje in kako živi) samo zelo presunljivo pogledal in rekel, da je veganov res čedalje več in da je tudi njemu zelo grozno doma, ko imajo koline, da se ne počuti dobro. Svetujem ti, da pretehtaš, kaj ti povzroča več slabega počutja in anksioznosti - mesojedstvo ali debata okoli veganstva - in potem vsaj poskušaš iti v smer, ki ti jo narekuje duša pa boš videla kako je.

Tikka, shock treatment je pomagal meni. Leta in leta sem se spogledovala v vegetarijanstvom (nikoli v celoti, sem jedla samo "zelo malo" mesa, govedine, teletine in odojkov od 10. leta naprej ne, mleka nisem pila od majhnega), nisem uporabljala izdelkov testiranih na živalih itd., vseeno pa sem jedla meso, sir, jogurte, maslo, ker o tem od kod pride sploh nisem razmišljala, vsaj ne tako resno in poglobljeno. Potem smo bili enkrat na enem festivalu, kjer je bila zraven cel teden tudi ena punca - veganka. Se prav spomnim, ko smo pekli meso in sir na žaru, kako smo ji vsi govorili, naj "vsaj malo sirčka poje".... Skratka, veliko sva se pogovarjali, pa mi enkrat pove čisto tako, brutalno, kot sem jaz napisala tisto s telički, ki sesajo prste. In mi pokaže kratek film neke na pol razmesarjene žive krave in mi reče, da jaz to plačujem, med drugim. Gledala sem jo, kot da je z Lune padla...wtf ti meni govoriš? Ampak potem sem si mislila, zakaj bi mi lagala? Kaj ima ona od tega, da jaz postanem veganka? In tako se je zastor začel odmikati. Potem so prišli filmi ala Food Inc.(softcore), Forks over Knives, Food Matters, nekega dne pa me je v Behemotu pritegnila knjiga Eating Animals, ki jo še vedno vsem priporočam. In nato sem končno zbrala pogum za Earthlings. S Joaquinom Phoenixom, fantom in škatlo robčkov. Bum! Kar naenkrat se vse spremeni, vse laži, izgovori, tolažbe itd. v trenutku izginejo, ko vidiš kako masovno nehumani smo do sebe, živali in planeta.  "For those who watch Earthlings, the world will never be the same." (Tom Regan) Ljudje dobro vemo, da je ubijanje živali napačno. Zato (vsaj v zahodnem svetu) ne rečemo truplo ampak meso, govedina ne krava itd. Zato tudi klavnice nimajo oken in so odmaknjene ven iz mest in stran od oči. Zato otrokom ne razlagamo v globino od kje točno pride to meso, ki ga jedo. Od tega, kaj meso je in od kod pride smo se odtujili zato, ker ga drugače ne bi mogli jesti. In to povezavo, to direktno korelacijo med tišino, ki nastane potem, ko je nekomu odvzeto njegovo edino življenje in med tem, kaj kupujemo in jemo je potrebno spet vzpostaviti. 

Na hitro o razvoju možganov samo še tole v razmislek: kolikor vem, je bil večji napredek to, da smo začeli uživati kuhano hrano in tako manj energije porabili za prebavo in je naše telo lahko bolj učinkovito črpalo nutriente. Sigurno je tudi meso z veliko kalorijami in beljakovinami pripomoglo, ampak naša vrsta ima trenutno razvite možgane, poleg tega imamo v nasprotju z našimi predniki veliko izbiro sadja, zelenjave in žitaric, tako da lahko dobimo povsem vse nutriente, esencialne aminokisline itd., ki so v mesu na cruelty free način. 

Posiljevanje je hecna stvar. Zakaj je to, da nekdo osebi s prebavnimi težavami reče, naj gre na rastlinsko hrano posiljevanje z veganstvom, če bi ji pa svetoval lahko prebavljivo hrano in kakšen jogurt pa se nihče ne bi obregnil ob to? Zakaj je opisovanje dejstev v kmetijstvu in mesni industriji agresija in terorizem, enak pristop na drugih področjih življenja pa je smatran kot pravilen, brez dlake na jeziku, direkten itd.? Jaz mislim da zato, ker pristisne na tisti majhen živček nekje globoko. 

Sicer pa mislim, da je čas, da se umaknem iz debate, preden me spet kaj pogreje (npr. to, da ljudje ne preberejo sporočil v celoti ali pa jih ne razumejo in so potem užaljeni). 

Mislim, da ste kar dobro odigrale bingo igrico. Več ali manj vse je prišlo v poštev. 

O naravi, praljudeh, primitivnih ljudstvih in neizbežnem trpljenju

Narava ima pri celotni stvari bolj malo zraven, še manj primerjave mačkov in ptičev ter levov in gazel. Ti, draga Keks, nisi lev. Ali maček. Si človek, kar pomeni, da imaš možnost izbirati in razumeti posledice svojih odločitev, v nasprotju z mačkom, ki ptiča ubije (in se "igra" z njim) nagonsko. V dejanjih živali ni zlobe, je zgolj programiranje genov za preživetje (vrste). 

Za razliko od praljudi (ki so, mimogrede, jedli bolj malo mesa in še to sezonsko, pozimi, ko ni bilo drugega in je zmrznjeni mamut trajal celo večnost) ne živimo v razmerah, v katerih bi morali ubijati živali, da bi preživeli. Imamo možnost imeti vrtove ali pa nakupovati zdravo sadje in zelenjavo skozi vse leto, lahko jo tudi ustrezno skladiščimo. Poleg tega mislim, da je bolj malo udeleženk v tej debati kadar koli teklo za kravo s sulico in jo pokončalo. Verjetno bi bilo bistveno manj vsejedov, če bi moral vsak sam zaklati svoj obrok. 

Domorodcem oz. izoliranim ljudstvom nihče ne očita ničesar (seveda oni mesa, z izjemo Eskimov jedo bolj malo, sploh tisti v tropih. No, razen, ko pride mimo kakšen turist.). Imajo pa, zanimivo, Eskimi zaradi velike vsebnosti maščob v njihovi hrani veliko krajšo življenjsko dobo in večjo možnost srčnih napadov (ja, kljub veliki količini omega-3 maščob, ki jih zaužijejo z ribami). 

Živimo v moderni dobi. Napredovali smo na tisoč in enem področju, letimo v vesolje, medicina in tehnologija napredujeta iz leta v leto. Vsakršna primerjava s preteklostjo je povsem irelevantna. Če se kdo želi primerjati s praljudmi, si lahko izklopi elektriko, obleče kožo mrtve veverice in brez gretja živi v jami, brez kozmetike, oblek in liposukcij. Če tako živi, mu tudi ne bom zamerila, če bo lastnoročno pokončal medveda in ga pojedel.

Povsem drugo pa je, da ljudje (povsem v nasprotju z naravo), živali, čuteča bitja, spreminjamo v objekte, jih zapremo v "tovarne" brez oken, jih razmnožujemo in z njimi počnemo tisoč in eno svinjarijo samo zato, ker so nihova trupla "okusna" ali dobro izgledajo na nas. Torej, v preteklosti je bilo, vsaj ponekod, ubijanje živali nujno potrebno za preživetje. Danes temu ni več tako.  

Bolečina je res neizbežna. Toda ali to pomeni, da ostanemo zadovoljni s statusom quo? Da pač rečemo, ah, klinc, trpljenje je neizbežno in let's carry on? Če bi tako razmišljali, nikoli ne bi napredovali. Še vedno bi imeli sužnje, ženske bi še vedno rojevale otroke kot po tekočem traku (brez epiduralnih), fizično kaznovanje otrok bi bila stalna praksa. Ker je trpljenje pač del življenja? Hell, no. In ja, zmanjševanje trpljenja se (lahko) začne pri krožniku - pri nečem, kar počnemo tri ali večkrat na dan, vse življenje. Zakaj bi moral nekdo trpeti, če to ni potrebno (oz. je celo škodljivo za vse vpletene)?

O človekovih pravicah in Palestini 

Ne vem od kod izvira prepričanje, da se veganstvo in skrb za ljudi izključuje ali da je eno bolj pomembno od drugega. Zame gre to dvoje, skupaj s skrbjo za planet, z roko v roki. Za druge vegane ne morem trditi (čeprav tisti, ki jih poznam večinoma razmišljajo tako kot jaz), jaz osebno se trudim puščati čim manjši odtis na Zemlji, torej se trudim živeti čim bolj ekološko (recikliranje, uporaba javnega transporta ali uporaba kolesa itd.). Bojkotiram znamke, ki zlorabljajo ljudi ali živali v največji meri in kolikor mi dopušča budget. Sedaj, pri obnovi hiše, se trudim uporabiti čim več starih stvari in jih obnoviti. 

Osebno sem prepričanja, da človeška krvoločnost v veliki meri pripomore k temu, da smo tudi drug do drugega nasilni. Upam, si trditi, da bi bil svet, v katerem bi bilo vsakodnevno ubijanje (kogar koli) izkoreninjeno, veliko bolj miren in človeku prijazen.  

Na žalost moja skrb za očete v Palestini, ki razkosana trupla otrok nosijo v vrečah za smeti, ali za obolele za Ebolo, nikomur ne pomaga. Ko imam kaj denarja odveč, nakažem kakšni humanitarni organizaciji, podarjam stara oblačila itd. Drugega žal ne morem narediti. Lahko pa ne-jem živali, s tem prihranim denar in ga malo več nakažem drugim za pomoč ali pa pomagam bolj lokalno.

O psih in kokošjih fetusih

Moje znanje biologije ni tako švoh. Bom kar Wikipedijo citirala, da ne bom dolgovezila. 

"Despite their descent from wolves and classification as Carnivora, dogs are variously described in scholarly and other writings as carnivores or omnivores. Unlike obligate carnivores, such as the cat family with its shorter small intestine, dogs can adapt to a wide-ranging diet, and are not dependent on meat-specific protein nor a very high level of protein in order to fulfill their basic dietary requirements. Dogs will healthily digest a variety of foods, including vegetables and grains, and can consume a large proportion of these in their diet. Compared to their wolf ancestors, dogs have adaptations in genes involved in starch digestion that contribute to an increased ability to thrive on a starch-rich diet."

In ja, Lana, tvoji znanci so bili res nerazsvetljeni. Morali bi reči, da ješ kokošjo menstruacijo, to je veliko bolj apetitlih. 

O tem, kako ljudje ignoriramo pomembne stvari in si zapomnimo nepomembne

Moja primerjava s pedofili morda ni bila najbolj posrečena, na žalost ne najdem boljše (oz. so vse enako slabe). Kar sem hotela povedati je, da vidim velik paradoks pri ljudeh, ki se imajo za ljubitelje živali, podpisujejo tisoč in eno peticijo, imajo ljubljenčka ali dva, hkrati pa živali jedo, nosijo usnje, uporabljajo testirane izdelke, puloverje iz angore (po možnosti iz H&M-a ) itd. Torej, "nekoga imeti rad" hkrati pa "nekoga uničevati, ubijati, zlorabljati". 

O tem, zakaj ljudje (v resnici) jedo živali

Nekaj je bilo govora o prvinskosti in elementarnosti. Res je, hranjenje s mesom ima dolgo tradicijo. Gledano s stališča obstoja človeka, ima približno enako dolgo tradicijo suženjstvo, posiljevanje kot sprejemljiv družbeni pojav, otroško delo, zavojevanje, mizoginija, bizarne religije z bizarnimi praksami itd. Tradition don't mean shit.

Razlogi, zakaj ljudje v 21. stoletju jedo živali so preprosti: 1. Ker ne vejo, kaj to dejansko pomeni oz. kaj to potegne za sabo. 2. Ker vedo, pa so brezsrčni in jim je vseeno. 3. Ker je jesti meso lahko, priročno in predvsem okusno. 

Mimogrede, pred časom sem brala članek, ki ga trenutno ne najdem, v katerem je neka znanstvenica ugotavljala, da je ravno tako, kot je lovljenje živali v pradavnini vrsti omogočilo preživetje, danes pomembno veganstvo - v smislu, da živinoreja zelo destruktivno deluje na naše življenjsko okolje in da bomo dolgoročno kot vrsta v večjem številu preživeli le, če bomo nehali gojiti živali. Ko bereš projekcije, po katerih bodo do leta 2040 oceani prazni, ker bomo požrli vse ribe, in da živinoreja letno ustvari več toplogrednih plinov kot ves promet na svetu, se ti zdi, da ima kar prav. 

O tem, kako so vegani zelo posebni in agresivni 

Ne vem od kod ideja, da se imam(o) za kaj več, niti se nimam za mojstrico levitacije. Moje pisanje v tej temi ni namenjeno meni, ampak dobrobiti živali in mi je povsem vseeno, če si zaradi tega kar sem napisala (ali zaradi načina, kako sem pisala) ena češplja na forumu o meni misli, da sem arogantna, neumna, vzvišena, know-it-all, troll, whatever, all of the above.   Do sedaj sem se pridno vdrževala kakršnih koli komentarjev, četudi mi je šlo na kozlanje ob raznih konjskih solatah, zajčjih obarah itd. Zadnjič sem se pač oglasila v temi o vegetarijanstvu, ker nisem mogla več biti tiho ob stavku, da naj se vsak briga zase (stavek ni dobeseden). In iz tega je sedaj nastalo tole. Zelo burne reakcije drugače mislečih, morda bi kdo celo rekel, agresivne. Sicer pa je edini razlog, zakaj sem se sploh oglasila ta, da upam, da bo vsaj nekdo, ki to bere, začel razmišljati o tem, kaj daje v usta, da se bo ozavestil, začel brati, pogledal filme in spremenil način življenja. Jaz sem neskončno hvaležna osebi, ki je meni odprla oči. Tikka, ko sem v prvem postu zelo grafično opisala dogodke v klavnici, to ni bil terorizem pač pa najboljši približek k temu - zato da morda nekdo posumi, da morda res ni vse OK s tem, kako se prehranjuje. 

Lara: "Nekdo, ki je v stanju enačit nekaj tako prvinskega in elementarnega, kot je prehranjevanje človeštva ... z iztirjenimi, zavrženimi, izprijenimi "užitki" sprevržencev, ne more "levitirat" nad ostalimi s svojo moralo in etičnostjo." 

Kot sem že nekajkrat omenila, poglejte si kakšen dokumentarni film. Potem boste videle, da sprevrženci niso samo pedofili, ampak da z nevegansko prehrano in načinom življenja direktno financirate neizmerno krutost in dajete plačo sadistom, izprijencem in celi vrsti ljudi, ob katerih bi vas spreleteval srh in ki jih ravno tako ne bi pustile zraven svojih dejanskih ali imaginarnih otrok.