Ne želim si (še?) otrok, okolica pritiska name

Saj ne vem če obstaja kakšna primernejša tema za moje vprašanje, ampak bom vseeno kar sem postavila svoje vprašanje oz. izlila svoje razmišljanje...

Je tukaj še kakšna, ki je že "godna" za materinstvo, pa si otrok sploh ne želi pretirano? Sama se zadnje čase zaradi teh občutkov počtim kot največji izmeček človeštva. Okrog mene vse prijateljice, znanke, kolegice rojevajo, so noseče ali tako ali drugače načrtujejo družino, jaz pa še kar čakam, da me prime tisti materinski nagon, ali kako naj bi se že temu reklo. Pritiski okolice so nenormalni zadnje čase, predvsem v smislu, kdaj pa boš če ne zdaj, saj si poročena, imaš vse pogoje, itd. Pa vsi ti pritiski me niti ne ganejo toliko, bolj me skrbi, saj se mi zdi, da bo tudi mož počasi postal neučakan. Je kar nekaj let starejši od mene in se bojim, da ne bo želel čakati več dolgo na mojo popolno "pripravljenost". Jaz pa še kar razmišljam čemu vse se bom morala odpovedati, ko bo prišel otrok, in po pravici povedano me grabi panika, ko pomislim na to, da bi postala starša. Pomislekov in razlogov proti imam ogromno in ne bi vsega razlagala tukaj, še najbolj pa me skrbi, da bova z možem namesto ljubimca postala samo starša, kot je tudi naslov te teme.

Po domače povedano, strašno si želim želeti si otroka, ampak želje od nikoder. Je še katera na istem, ali sem res edina?

Cheeks, vedno sem imela predstavo, da bom nekoč imela otroka, ampak sem dojemala to kot tako daljno prhodnost, da sploh nisem o tem razmišljala. Sedaj, ko se nekako približuje ta čas, pa kar odlašam in odlašam...

Saj ne želim, da bi tukaj na forumu popolni tujci rešili moj problem, želela sem samo vedeti, če še katera razmišlja podobno kot jaz... In vidim da nisem edina. Zato se vam zahvaljujem, da svoje razmišljanje delite z mano. Se mi zdi, da je to zadnje čase kar tabu tema in kot sem že rekla, se zato počutim kot nekakšen izrodek oz. "nepopolna" ženska. Poleg tega sem v zadnjih mesecih postala popolnoma osamljena, vse prijateljice so ali bodo kmalu postale mamice, meni pa se zdi, da izgubljam eno za drugo. In čeprav sem zelo srečna za njih, da bodo postale mamice, kot so si to vedno želele, se sama utapljam v vrtincu svojih strahov in negativnih čustev. Kot sem že rekla me pritiski okolice niti ne ganejo tako zelo (čeprav priznam da mi je tečno odgovarjat vedno na ena in ista vprašanja) in se bova konec koncev z možem odločila sama kdaj oz. če sploh imeti otroka.

Še enkrat hvala vsem, da svoje razmišljanje delite tu na forumu.

Edit: Lisa, vidim, da zelo podobno razmišljava.

Summertime lepo povedano.

Pa prosim ne mi enačiti "nepopolne ženske" z žensko, ki nima otrok... Ženska ni enako mati... Naše biološke funkcije nas ne morejo predefinirat za tako vlogo... ah,joj... družbena priučenost...

No, jaz imam očitno kar srečo, da so me v glavnem vedno obkrožali ljudje, ki si enako kot jaz niti pod razno ne želijo otrok... No, čeprav sem bila v preteklosti res slabo nastrojena proti otrokom na splošno, zdaj sem bolj tolerantna...

Ne razumem, zakaj bi se za to sekirala... No, ok partner... Ampak še vedno se gre o tvojem telesu.

Kakorkoli, ljudi je na zemlji itak že preveč... tudi sirot, ki bi bili veseli posvojitve... Ne razumem, zakaj si nekateri tako močno želijo ohranjati svoj genski material... In se kar naenkrat pri 35 spomnejo, da bi imeli otroka, že samo zato, ker to od njih pričakuje okolica in podležejo pritiskom; bo kasneje težje ali (še slabše) iz nekakšnega dolgčasa in občutka neuspeha v življenju brez otrok...

Pa tudi niso vsi ljudje dobri vzgojitelji oziroma starši, ampak se nekateri tega res ne zavedajo... Ja, na žalost moram gledat sosedo, ki je pred kratkim rodila pa ima kakih 40 ali malo manj let in se mi otrok res smili... Kar naenkrat se jim je mudilo pa so šli na ne vem kako umetno oplojevanje ali kakorkoli se temu reče... Mah,....

Jaz si ne želim otrok. Letos bom stara 30 let. Če ima kdo probleme s tem, se lahko obrne na mojo službo za odnose z javnostmi, dosegljivo na telefonski številki 080-IDONTCARE.