Ne želim si (še?) otrok, okolica pritiska name

No, pri 30 res še ni "zelo velik" riziko, se pa veča. Pri 35 bi mene že malo skrbelo. Je pa res, da je moja mama rodila pri 36ih in razen malenkost prezgodnjega poroda ni bilo nič narobe, pa še kadilka je (med nosečnostjo je seveda nehala).

trenutno je na tv slo 1 oddaja na temo posvojitev in povezane teme, zakaj si ljudje bolj želimo svoje lastne otroke ipd.

Nekako tako je tudi pri meni Vsaj zaenkrat.

Evo, še jaz se oglašam v to temo.

Jaz nisem nikoli mela kakršnihkoli želj (kaj šele ciljev) po otroku. Še kot majhna se nisem nikoli igrala, da sem mama al da imam dojenčka, vse moje vrstnice pa so že takrat vse nasmejane porivale tisti mali plastičen voziček pred njimi. Jaz pa sem že kot majhna pravila, da ne bom mela otrok.

Otroci so mi sicer fajn, se dobro počutim z njimi (sem tudi sama precej otročja, ko si to lahko privoščim), vse štima. A mene kot mame oz.nosečnice si sploh ne predstavljam. Mam to "srečo", da noben ne pritiska name, ker se mi zdi, da bi se tud vsem drugim zdelo čudno, hehe Pa v dobri družbi sem - moje sosede imajo že vse po 2 in 3 otroke, čeprav so mlajše, in ker je edin pri meni mirno, se to vsem zdi fajn

Mislim, da vsemu temu precej botruje dejstvo, ker nisem imela materinske mame, da starša nista nikoli imela časa zame zaradi službe ipd. Zaradi tega me že v štartu materinstvo ne zanima, ker sem ga vedno (zaradi mojih) dojemala kot breme (pa ne pravim, da je to res..Ampak sem živela v situaciji, da sem bila breme) in ne kot najbolj pristno človeško vez. Priznam pa tudi, da se podzavestno bojim, da bom svojemu otroku tako slaba mama kot je bila meni moja. Pa ne da si tako malo zaupam, a verjamem v moč genov.. Čeprav si po drugi strani mislim, da bi bila še boljša mama prav zaradi tega, ker vem, kaj sem pogrešala, česa sem imela premalo in bi zato še bolj pazila, da bi bil moj otrok srečen. Mah, ne vem.
No, v vsakem primeru se zdaj še ne počutim (ne jaz ne moj), da je pravi čas za met otroka. Bomo vidli kako in kaj bo..Mogoče me zagrabi bit mama, mogoče me ne bo nikoli, mogoče bom posvojila..

Pol ure nazaj me je deda vprašal kdaj bo pradedek. Jaz sem bila samo...dafaq?!? Starcem je očitno dolgčas, pa si bedarije izmišljujejo. 

Če si dovolim vpletanje, JoLynn pravi, da si strašno želi želeti otroka. Torej trenutno hrepeni po sami želji in ne otroku.

Pri meni je glede partnerja čisto enako. Oba sva stara 25 let, v zvezi sva 6 let, on bi fuuul rad imel čez par let otroke, jaz pa sploh ne. Sicer nihče nič ne forsira, doma se niso nikoli vmešavali v take življenjske odločitve in me, če ne bi imela otrok, gotovo ne bi gledali postrani, vendar pa se zalotim, da je meni včasih strašno neprijetno, ko vrstnice govorijo o tem, kako rade bi imele otroka. Pri meni ni bilo nikoli resnejše želje po otroku, sem mislila, da se bo to kaj spremenilo, ko bo starejša sestra postala mamica, ampak tudi ob njenem enoletnem fantku ne čutim popolnoma nobenega materinskega nagona. Imam ga rada in sem ponosna teta, zelo sem se ga veselila in težko pričakovala, vendar se mi zdi, da se ob majhnih otrocih v splošnem enostavno ne znajdem oz. iskreno povedano nimam pravega interesa. S fantom je ravno nasprotno - zelo rad ima otroke, vse v zvezi z njimi naredi s prirojeno lahkoto in naravnostjo, nikoli mu ne zmanjka idej in volje za igro, pa tudi v splošnem je zelo odgovoren in bi zagotovo bil odličen in predan oče.

Prav tako kot JoLynn, si tudi sama zeeelo želim čutiti željo po otroku, ampak je ne in to niti malo. Včasih se tolažim, da imam še čas do tridesetega, da se to spremeni, ampak iskreno pa v to ne verjamem.

DiLeMa in JoLynn, zakaj si pa želita želeti otroka? Jaz si ne želim tega niti v tistem trenutku, ko me nekdo čudno in neodobravajoče pogleda, ker povem, da ne nameravam imeti otrok. Tudi v tistem trenutku, ko se počutim kot majhna, nebogljena, sama in napadena punčka, ker izstopam iz okvirjev nočem, da bi si želela otroka, ker je to proti mojim načelom.
Sprašujem samo zato, ker me zanima, da ne bo katera razumela tega kot napad.

verjetno zato, ker si nekoč želita otroka, vendar ne najdeta navdiha nekako tako se tudi sama počutim. čeprav si v tem trenutku niti ne želim želeti otroka ampak si predstavljam, da si želiš, da bi nekoč imel družino pa si ne predstavljaš na podlagi česa boš to odločitev kdajkoli sprejel