Zdravo hujšanje za začetnike

Malo se bom vrinila v to temo, da povem mojo prehrajevalno izkušnjo.

 

V sredo sem zapadla v rahlo krizo (od novega leta sem drugače stalno pridna) in sem potem do sobote (včeraj), cele dneve jedla samo sladkrije in slabo hrano. Na dan eno čokolado, en zavitek piškotov, en krof, male čokoladice..... Pač se zgodi

Vglavnem poanta tega kar pišem je to, da sem bila non stop lačna, slabe volje, malo mi je bilo slabo/ogabno, ker sem samo svinjarijo jedla. Ko sem pojedla krof, mi ni dal pričakovanega zadovoljstva in sem hotela še, ampak nekaj drugega. Nisem se pa mogla tok skp sestavt, da bi si naredila en bolj zdrav in hranilen obrok, ker se mi preprosto ni dalo. Moram rečt, da sem se res ful slabše počutila  in da se ne splača tako jest. Verjamem pa da vas dosti itaq ve kako to je.

 

Sedaj se bom spet držala boljše hrane in si bom vzela čas za pripravo le te. Upam samo da ne bom spet kdaj dobila takega lenoritisa in depresije , da se mi ne bo dalo več. Skratka, sama pri sebi sem spoznala zakaj je dobro to za kar se trudim in da ne smem obupat.

Točno to se meni dogaja zadnje dva dni. Enako kot praviš: pojem krof in se ne zadovoljim - ni pričakovanega zadovoljstva  in potem iščem naprej in pojem še več slabega. Groza, ne vem kaj bi. Kot zasvojenost. Saj vem, da bom nehala, samo trenutno se ne počutim tako.

Upam, da bo jutri mimo (pa nimam pms-ja)

Moja izkušnja je taka, da se kar sredi dneva nisem mogla odločit, da bi pa kaj res vredu pojedla. Sem si pa rekla, v ponedeljek začnem po starem . Ker me je skrbelo, če mi bo uspelo kar na šolski dan vse skp spet sestavit, sem danes že začela. Kosmiči za zajtrk, toast s pišančjimi prsi, sirčkom in 5 zrnatim kruhkom...

Čakam še na tiste dneve, ko bom podzavestno imela že vse porihtano, da ne bom rabila več tok mislit na to kaj naj jem in kaj ne.

Postavi si dan in začni, pred tem si pa še malo zamisli, kaj boš jedla in kdaj. Pri meni to deluje, kaj pa je tebi vredu pa sama ugotovi. Sem pa dolgo nazaj bila v podobni situaciji in nisem vedela kaj naj naredim. Še posebaj zato, ker nisem nič vedela o prehrani, nič resnic o hujšanju le to kar množično propagirajo po revijah, tv in kar govorijo kolegi.

Ne se sekirat, ker se to vsakemu kdaj pa kdaj zgodi. Zato je fajn, če si enkrat v tednu določiš popoldan (večer), ko poješ vse, kar drugače pogrešaš, v poljubnih količinah. Predvsem nimaš slabe vesti, ker tak dan planiraš, je pa res, da se moraš znat zadržati naslednji dan (kar tudi ne bi smel biti problem, saj veš, da čez cca. 1 teden spet pride na vrsto day off). Vsak, ki se odloči, da bo od nekega dne naprej jedel zdrav, dietno, ... za nedoločen čas, doživi točko, ko se mu strga in poje za naprej in za nazaj vse, kar si je odtegoval. Zato so taki dnevi off zelo fajn za psiho.

ko sem se jaz držala dijete, mi je blo pa dost, da sem npr. enkrat na teden pojedla kak košček čokolade al pa rebrco čokolade, nisem mela potrebe, da bi se prou nafilala - k sreči, očitno sem res imela takšno voljo, ki jo je težko še enkrat zbrat - ali pač - smo optimisti

Moj off dan je ponavadi nedelja, sploh če so kakšna praznovanja. Pa morm rečt da mi ni potem naslednji teden ali več ni problem zdržat brez sladkega.

  Ja, saj ravno nedelje so tak problem, ker doma pripravijo toliko dobrot pa babica speče pecivo in se je res zeeelo težko upreti

Jutri je nov dan in upam, da me čimprej mine

Ne se sekirat, ker se to vsakemu kdaj pa kdaj zgodi. Zato je fajn, če si enkrat v tednu določiš popoldan (večer), ko poješ vse, kar drugače pogrešaš, v poljubnih količinah. Predvsem nimaš slabe vesti, ker tak dan planiraš, je pa res, da se moraš znat zadržati naslednji dan (kar tudi ne bi smel biti problem, saj veš, da čez cca. 1 teden spet pride na vrsto day off). Vsak, ki se odloči, da bo od nekega dne naprej jedel zdrav, dietno, ... za nedoločen čas, doživi točko, ko se mu strga in poje za naprej in za nazaj vse, kar si je odtegoval. Zato so taki dnevi off zelo fajn za psiho.

 

Sej jaz drugače imam v soboto day off, samo se mi zdi, da sem vseeno mogoče malo preveč pojedla ko sem se že spravila na sladkarije. Sem se odločla, da bom v sobota še vedno moj sladki dan, ampak tudi malo omejen, drugače res pojem skoraj za cel teden nazaj. Mi je pa v nedeljo malo težje za zdržat ampak gre če se hoče.

 

Danes sem bila spet pridna, tako da me ne skrbi. Sem imela krizo zaradi izpita na faxu, me je čist vn vrglo. Od danes naprej si pa pišem dnevnik, kaj vse pojem, da bom vidla kako sem na kcal. Trenutno jih je premalo tko da bom mogoče mogla malo povečat obroke.

Ma meni se kr uprejo v tem času te ocvrte zadeve, vsega je polno in res nimam kakšnega apetita..pojem kakšen krhek flancat in to je to.

lani sem delala v pekarni en teden v obdobju intenzivne krofopeke...

 

krofa kmalu ne bom pojedla...

 

prvo kot prvo: krofe, ki so padli na tla (kjer je prah, moka, dekstroza in kaplje presušene marmelade) smo morali pobrati, izdatneje posuti z dekstrozo in jih normalno dati v škatle za prodajo...

 

drugo: ko je zmanjkalo dekstroze smo jo morali pomesti iz tal in posuti po krofih

 

tretje: olje v katerem se pečejo krofi je črno kot nafta in ga samo dolivajo in enkrat na teden menjajo...

 

to se dogaja v vseh pekarnah, zato pazite in raje kupujte v kakšnih manjših pekarnicah, ki so po mojem mnenju kredibilnejše

 

 

Me ne preseneča. To se dogaja povsod. Sem delala preko študenta v proizvodnji zdravil...So se dogajale enake stvari!

 

Mene pa čokolada in vse kar je sladkega sploh ne gane. Ves sladkor, ki ga dobim vase je v kavi. Imam pa problem z junk food-om. In če bi mi zdele napisali, da so s tistim big mecom, ki bi ga imela pred samo spucali wc...Ne vem ,če bi me to ustavilo! Moj velik problem je, da nimam samokontrole in, kot je že ena napisala, jem še več, če mi kdo hoče pomagat oz. preprečit, da bi kaj pojedla.

 

Moj fant dela od 9-19 in , ko pride domov je seveda lačen. In se je revež že tako žrtvoval, da zvečer ni jedel, da jaz ne bi trpela, pa je pač zvečer ob 10 psa ven peljal in sem jaz zbasala vase, vse kar sem najdla. Ne morem se zadržat!

moj pa je ugotovil, da je babi bolje dati cukr, da je pol mir...