Najlažje je vedno strašiti ljudi glede stvari, ki so večini manj znane... Stvar medijsko napihnit: najmanjši problem: Omeniš, da je nekaj kancerogeno, mutageno in še in še ...geno, pa je ogenj v strehi. 
Da bi se pa kdo poglobil v drugo branje (strokovna literatura), kot so samo xy-članki na internetu (ne rečem: se najdejo tudi dobri vmes)... Ni variante. Pa zakaj bi, če je najlažje s prstom pokazati na multinacionalke in reči: one nas zastrupljajo. Brez tehtnih razlogov, se ve.
No, prosim... Kar se raznih aditivov tiče: knjige v roke, pa vse bolj jasno. Takoj bo bolj jasno, kako se testirajo razne snovi, preden se uvrstijo na seznam "zloglasnih" E-jev.
Ta testiranja so precej zahtevna, res pa je, da ne moreš neke snovi testirat na čisto vsakem človeku, da vidiš, kako vsak posameznik reagira na to snov. Ni v tem poanta. Na katero hrano moraš paziti, če imaš alergijo, ti mora razložit že zdravnik.
Normalno, da se opravljajo tudi testi na kancerogenost. Tako osnovni testi, kot tudi testiranja na podganah (trenutno ni boljše variante). In meje, kje za neko snov nastopi kancerogenost (pri podganah), so natančno določene. Morajo biti. Te meje so daleč nad mejo, ki si jo postavlja industrija, ko uporablja nek aditiv (obstajajo dolgi in široki opisi, koliko česa se lahko uporablja).
In sploh ni res, da se snovi v telesu kopičijo: te snovi se v telesu prav lepo razgrajujejo in tudi razgradnja je ponavadi znana (določeni aditivi sami po sebi niso kancerogeni, so pa kancerogene snovi, ki nastanajo kot vmesni produkti pri razgradnji teh snovi). Aja: tudi navadna kuhinjska sol ali sladkor sta kancerogena, če vsak dan poješ kilogram ali več soli oz. sladkorja. Poanta je še zmeraj (in bo ostala) v zaužiti KOLIČINI.
Pa še nekaj: poanta aditivov je v tem, da izboljšajo okus, olajšajo tehnološki postopek, podaljšajo čas do mikrobiološke oporečnosti (konzervansi)... Malo se je potrebno zamislit: ali bi kupile raje kruh, ki bo po ene dnevu plesniv, ali takega, ki zdrži en teden? Ali je katera izmed vas, ki vzame raje jogurt, ki ima rok trajanja en dan, namesto jogurta, ki bo zdržal cel teden ali celo mesec (čeprav je jogurt bolj slab primer, priznam)? Vse za potrošnika - in točno to počnejo razne živilske firme. Kar potrošnik kupi, to si želi, do dobi. Z aditivi v tem primeru.
Da zaključim... Kot aditiv šteje tudi vitamin C (askorbinska kislina), citronska kislina, mlečna kislina (spada tudi med konzervanse!), pektin (ga najdemo v sadju) itd. itd.... Veliko naravnih snovi. In naravne snovi naj bi bile zdrave... Ja, bo treba še kakšno strokovno literaturo prebrat, preden vse svoje znanje črpamo iz Jane, One, oddaje Preverjeno... (in še marsikaj bi se našlo)
In še en dober link, za tiste, ki jih stvar bolj zanima in znajo nemško: http://www.zusatzstoffe-online.de/
Lp, mishika