Jaz doma vsak dan kuham, ker pač prva pridem domov. kuhat sem začela že v osnovni šoli.
Ste že poizkusle avokadov namaz.to sem ravno danes delala (sej se ga ne kuha, pa vseeno).
Potrebujemo: 2 zrela avokada, 1 konzervo tune, pol bele čebule, 2 žlici majoneze, sladko mleto papriko, malo limoninega soka, malo tabasca, sol, poper. Vse skupaj zmešamo...
Njam!
Jaz izjemno rada kuham in pečem, nekje od začetka gimnazije dalje. Že kot mala punčka sem ful rada opazovala mamo pri kuhi (kasneje tudi starejšo sestro), ker me je vedno fasciniralo, kako zelo se znajde v kuhinji in kako hitro nam zna pričarat razne dobrote. Ona se je vsega naučila od mame, izučene kuharice, in potem to znanje prenesla na mene, ki sem se itak vedno smukala okoli štedilnika (in še raje potem vse pojedla). 
Predvsem sem se od nje naučila eksperimentiranja v kuhi, suverenega kombiniranja živil, itd. Namreč, vedno je znala odlično pripravit klasične jedi, a je ob enem pogosto kuhala tudi kakšne bolj ''eksotične'' zadeve, že leta nazaj v našo hrano uvedla začimbe, kot so kurkuma, curry mešanica, koriander, limonska trava in podobne, ki so v zadnjem času bolj popularne. Pa tudi široko paleto prilog, kot je bulgur, amarant, kvinoja, divji riž, riževe testenine, pira, itd.
Ko sem vmes falirala gimnazijo in jo potem končala preko izpitov (in bila v tem času doma), sem vsak dan kuhala za familijo in se v tistem času ogromno naučila, predvsem pa izgubila strah in nezaupanje vase, tako da se zdaj lotim česarkoli. Zadnje leto tudi redno pečem kruh, tako da ga sploh več ne kupujem, ful rada pa pečem tudi peciva, torte, piškote, svašta. To je na sporedu čisto vsak teden, ponavadi v nedeljo.
Zadnji dve leti, odkar si s fantom preurejava vikend hiško v Pomurju, imava tudi vrt ter že od prej sadno drevje in trto, kar pomeni, da vneto vkuhavam marmelado (grozdno, figovo, jagodno, malinovo, kivijevo, marelično, breskovo, češnjevo, višnjevo, goji) in vložim tudi nekaj kozarcev rdeče pese, stročjega fižola in kumaric, ker nam ne uspe vsega pojest svežega. Lani je bilo vsega skupaj kakšnih 150 kozarcev, imava čisto polno shrambo, veliko pa gre tudi za darila.
Fant zna tudi skuhat marsikaj, a načeloma to prepusti meni (ker to naredim res z veseljem), vedno pa on pripravi solato, ker jo za moj okus popolno začini in je zato jaz sploh nočem več delat. 
. Vse packanje, pa potem vse pospravit...
Najraje bi hodila skoz ven jest.
Danes še vedno popolnoma enako kot pred 10 leti (
).
Ja, tudi jaz ne maram kuhanja kaj preveč. Sicer nekaj osnovnih preprostih jedi znam skuhati to je pa tudi vse. Obožujem pa peko 
.
Jaz zelo rada kuham...sovražim pa pomivanje posode.
Tudi sama nisem ravno največja ljubiteljica kuhanja, predvsem zato, ker se mi zdi da je potrebno precej več vloženega truda, predvsem pa časa vložit v hrano, kot se ga potem porabi, da se stvar pohamsa. 
Sicer skuhati znam precej stvari, ker me je veliko naučila babica, ampak nimam pa neke samoiniciative, da bi se zdaj ravno grebla za kuhavnico 
Zelo pa uživam ob koncu tedna, ko si kdaj s fantom skupaj kaj narediva za večerjo/kosilo, to mi je pa super in uživam.
Jaz pa imam problem s kuhanjem za dva zelo različna jedca. S fantom imava konstantne bitke, kaj skuhati, jaz obožujem zelenjavo, razne priloge (kvinoja, prosena, ajdova kaša …), stročnice, nasplošno bolj vegi hrano, fant ima raje bolj tradicionalne jedi (krompir in pohan zrezek 
). Skupaj prideva le pri testeninah, juhah, enolončnicah, solatah … Jaz malo se prilagodim, on je pa zelo izbirčen, zato večinoma kuhava na dva dela.
Verjamem, da ima katera podobne probleme, pa me zanima, kako rešujete? Torej, potrebujem ideje, kako čimbolj elegantno kuhati na dva dela
Jaz precej rada kuham, moj fant pa je v kuhanju pravi ekspert. Praktično ni stvari, da je nebi znal pripraviti bolje kot to počnejo v fancy restavracijah. Pogosto tudi skoči po nasvet h kuharju, ki dela v eni izmed boljših restavracij pri nas.
Sicer vsak dan ne kuhava, ker jeva večinoma že v službi. Popoldne pa si pripravjlava kakšne lahke jedi ....solate, testenine z zelenjavno omako, kaše, smoothiji... skratka bolj ekspresne zadeve. Sama med tednom večinoma niti ne jem mesnih jedi.
Za vikend pa si ponavadi za kuhanje vzameva več časa, on je zadolžen za glavne jedi (morske, stejki, divjačina...) in solate. Jaz pa bolj za sladice, priloge in pomivanje posode.
Pogosto tudi s potovanj prineseva zanimive začimbe, nove jedi, ki jih potem vpeljeva v najin jedilnik. Vedno pa najini jedilniki obsegajo veliko zelenjave, ker imava prav s tem namenom doma velik zelenjavni vrt, kjer gojiva ogromno različne zelenjave od klasične pa do malo bolj eksotične. Tako vedno vem kakšnega izvora je zelenjava in tudi vedno je je dovolj.
Meni kuhanje predstavlja sprostitev in kvalitetno preživljanje skupnega časa, ker če že kuhava večinoma pripravljava jedi, ki so nama všeč in so malenkost boljše od vsakdanjih... ne samo nekaj da nisi lačen....
Tincaaa, jaz sem imela podoben problem, namreč moj dragi je pravi mesojedec, svinjsko, rebrce, zaseka, klobase, klobase, klobase in še enkar klobase. Včasih ko pridemo v trgovino na oddelek z suhomesnatimi izdelki imam občutek da stojim zraven stradanega otroka iz Etiopije
, pa še na blagajni vedno mi priredi presenečenje, recimo dam na trak zelenjavo spodaj pa klobase 
.
Jaz pa sem lahko brez mesa leto dni, sploh mi ni problem. Zelenjava mi je osnov v prehrani ( pa slatkarije 
)
Dva meseca nazaj sem ga naročila pri njegovi zdravnici na preventiven pregled, ker v laboratoriju ni bil 15 let in kaj se zgodilo-imel je zvišan holesterol.
Dobil je dieto pa še zdravnica ga je dodatno prestrašila da se to v njegovih letah ne bi smelo zgoditi. Od tistega momenta pa je res dal prst na čelo in se zamislil kaj dela.
Po mojem mnjenju je ne zdravo prehranjevanje posledica samega življenskega sloga in navad v družini ( upam da sem to pravilno napisala ), jaz sem in pred njegovim odhodom zdravniku poizkušala ga odvaditi ne zdrave hrane, delno je vplivalo delno pa ne.
Še večji problem sem imela pri prihodu v Slovenijo iz druge države v kateri hrana ni ni približno ista, ne živimo sama in na začetku mi je bilo nerodno stopiti za štedilnik, ko pa sem opazila da vsaki dan jemo isto hrano, da je hladilnik poln paštet, klobas in namazov, skrinja pa svinjskega mesa, da nikjer ni zelenjave, rib....sem se lotila kuhanja. Še številke na tehtnici so kazale več .
Zdaj pa lahko rečem da je ne samo pri mojem ampak pri vseh v hiši prišlo do sprememb, z veseljem pojejo mojo hrano, če ni kaj v redu rečejo kaj bi spremenili itd.
Poizkusi mu povedati zakaj je takšno prehranjevanje škodljivo, katere so posledice če pa ne bo išlo nič drugo ti ne preostane kot da res kuhaš za dva. Ali ve da 1 gr belega olja ima 10 kcal? Krompir, testenine? Malo mu začni kalorije saštevati, mogoče bo pomagalo 
.
Ne rečem da sem popolna, pregrešim se, rada pojem dobre čevape, tortico....ampak se poizkušam izogibati vsemu podobnemu koliko lahko.
Ko sem bila otrok, sem najbolj na svetu uživala, ko so mi dali pručko in sem lahko pomivala posodo.
Žal ta navada ni obtičala
Samostojno kuham že nekje od 8, 9 leta, babici je bila kuha prava muka (najbolj znani so bili njeni sivi zvarki, enolončnico pristavila ob 10 na šporget in se je prekuhavala nekje do dveh plus nabuhli ocvirki), zato mi je dala proste roke in pomila miljon posode, ki sem jo pri svojih eksperimentih ustvarila. Prišla sem iz šole in skuhala za ob pol 3, ko se je mati vrnila iz službe. Dobila sem precej občutka kaj paše in kaj ne, smo pa res poskusili vse sorte kombinacije.
Nekje pri 12 letih sem imela prvi incident s šporgetom na drva, ko sem bila sama doma, sem nekaj vlažnega vrgla v razbeljeno ponev z oljem, ki je napolno špricnilo okoli, vse se je tudi vnelo. Sem potem sicer mislila, da bi vodo notri nalila, ma je hvalabogu nehalo goret, če ne bi bil pa res incident.
Spomnim sem še, da so šli družinski člani po drva in mi naročili kosilo. Seveda sem zabušavala do zadnjega momenta, potem sem jih pa že slišala, ko so se vračali. Ker se mi kuhanega krompirja ni dalo rezati na rezinice za tenstan krompir, sem se odločila, da ga bom kar stlačila z dlanjo. Ne priporočam stiskanja vročega kuhanega krompirja, fyi Pa še poslušala sem jih, ker je bil zmazek in ne tenstan krompir
Že od ranega otroštva tudi pečem, mati je včasih konstantno pekla za poroke, žegnanja, osebna slavja in sem precej pomagala. Prav simpatično se je spomnit na začetek devetdesetih, ko je bila totalno in puding maslena krema, pa se je potem hvalabogu trend spremenil v parfait kremo in ganache, ker una z margarino mi je bila res odvratna. Pa delanje breskev in jurčkov in brkljanje po fasciklu z recepti iz vseh vetrov, aaah memories. Pa pečenje marshmallowa, ki je bil materin absolutni hit par let in so vsi bili popolnoma navlečeni.
Zdaj kuham sama zase, ker mrož je kosilo med službo, zvečer pa si dela neke klobase in zamrznjene pice iz hoferja, juhe in solate.
Precej kuham vzhodnjaško hrano, najrajši rolam sušije in vietnamske zavitke, velikokrat naredim tajski curry pa satay, pa mongolsko meso in stir frye vseh možnih sort.
Mesovje na solatah z vsem je še vedno absolutni hit, vzamem ledenko in mlado špinačo, pa gor natrosim stri fry ali močno pikantno mleto meso, malo sira, mmm.
Redko kuham kaj dlje kot 15 minut, ker sem požrešna in se mi ne da čakati, edino v soboto ponavadi pristavim kotel bolonjeza in se kuha par ur.
Še vedno zelo rada in preveč pečem, zadnje čase delam veliko nenavadnejših tort, izložb (sladice v kvardatnih plastičnih lončkih, da se vidijo posamezne plasti), ovsenih piškotov, performance hrane za v hribe, beljakovinskih biskvitov z malo oljikovih hidratov, sladic s sukrinov, vafljev konstantno v sladki in slani in low carb in lowfat verziji.
Včeraj sem naredila cake popse za v službo in so poželi valove navdušenja, tako da moram narest še eno rundo za v petek.
Joj, Ninnna ... ko bi imela jaz vsaj 10 % tega tvojega navdušenja.
Tanja je všečkal/a forumski zapis Kaj ste danes uporabile za osnovno nego obraza? II. del.
