Hujšamo s Planetom Lepote! - 2. del

Minino sporočilo, je povod, da se vključim v to temo in napišem svoje mnenje.

Moje mnenje je, da je vzrok motenj hranjenja in seveda tudi boja s kilogrami človekova psiha oz. naravnanost, problemi, ki se kopičijo in jih ne urediš... Skratka, nimaš pravega pogovora sam s sabo.
Tako kot misliš, tako se počutiš, pa sem štejejo tudi čustva, ki jih ne znaš obvladovat (tukaj bi dal tri klicaje, sploh pri ženskah) in posledično je ravnanje - hladilnik, izguba kontrole nad sabo.

Hočem povedat, da NAJLAŽJE je izgubit kile z dieto, ampak te pridejo nazaj. Vedno, dokler ne spremeni človek svojih prepričanj (tudi prehranjevalnih), predvsem pa da se zna obvladovat in imeti PRAVE pogovore sam s sabo.

Res redki so tisti, ki so "baročno obloženi" zaradi tega, ker pač samo radi jedo.

To je moje mnenje, morda pa komu odpre oči.
Lp.

To je res...se kar strinjam! 

Minnie, saj veš, da je to trenutna slabost. Boš jo dala skozi pa je. Sem pa že mislila, da si nas zapustila, tako da se oglasi tudi če si se 'zapustila', saj nisi edina v tem.

Kar pa te tiče sprejemanja sebe, hujšanja in to. Jaz nisem nikoli imela slabe samopodobe o sebi, tudi sedaj ne, ko imam '5 kg maščobe preveč' in se mi trese okoli pasu, ko hodim. Pa še vedno jih ne morem spravit kar tako dol...  Fora je v tem, vsaj pri meni, ne da ne sprejemam sebe, ampak da sem rabila sprejet to, da se mi je spremenilo življenje in tudi metabolizem, sploh po 25. Ko sem hodila na faks, sem vsak dan prepešačila po uro in pol vsega skupaj dnevno, najprej na vlak, potem na faks in nazaj, pa doma je bilo okoli hiše vedno nekaj za delat, vsaj uro na dan. Ko pa sem začela hodit v službo, se preselila v blok,  se mi je vse obrnilo. Logika, prej sem lahko pojedla big mac meni ob 3 zjutraj pa se mi ni nič poznalo... Sedaj pa se mi pozna, če pogledam kos čokoladne torte, če karikiram. Seveda je marsikaj v glavi, je pa tudi res, da ima Katja, ki ima še otroke tudi manj časa kot npr. Minnie, da si organizira pravilno prehrano, čas za telovadbo ipd.
Ma, hotla sem samo povedat, da ni vedno glavni vzrok tvojih odvečnih kg slaba samopodoba.
Aja, pa tudi je razlika med dekleti oziroma ženskami, ki hočemo samo pridet na neko normalno postavo in tistimi, ki so pridne pa dejansko oblikujejo svoje telo.

Jah no jaz kakih motenj nimam (več) včasih mi paše cuker.pogosto,zadnje čase.Mogoče res kdaj k osem bolj žalostna malo več čokolade pojem, zadnjič je bil pač tak dan...Odkar se je začelo izpitno obdobje sem zanemarila rekreacijo,postala lenobna.Zredila se sicer nisem (še) ampak vseeno. Imam še dva ustna in z naslednjim tednom pa začnem spet športat.Hrana bo pa taka kot mi paše...Kar pomeni: Karkoli kar ni res ful mastno in mi zapaše.

Malo sem se zgubila tud zato ker se sploh ne morem privadit na tale nov forum O_o čuden mi je,čisto!Niti malo všeč. Nič se kaj prida ne znajdem.Pa rabim malo več časa da se navadim na vse

Minnie tudi meni ni nov forum prav nič všeč, saj mogoče če ne bi imela problemov kar se tiče bloga in novih postov bi nekako šlo, tako pa . Jah da še jaz postavim svoj piskrček, saj velikokrat je res tako, da punce imamo slabšo samopodobo, če nismo zadovoljne kar vidimo v ogledalo. Jaz na primer imam sebe neizmerno rada, ker vem da mi nič ne manjka tako vizualno kot umsko. Pa vendar sem ugotovila, da sem čustveni jedec kar se tiče sladkarij. Zadnje čase pa sumim, da je mogoče v ozadju kakšen drug razlog, glede na to, da je v moji družini sladkorna in da sama brez cukra ne zdržim prav dolgo časa, prav nasprotno tresti se začnem in misli mi uhajajo samo na sladko, hrane pa jaz niti ne rabim. Ker v moji glavi je vse 100% pošlihtano kaj bi rada in se tega 110% držim. Pa pride dan ko ne morem mimo čokolad in se to zavleče v kak mesec s tem pa seveda vse podrem za seboj, ves trud in rezultat.In tako moram vedno začeti od začetka. Nikoli nisem imela problemov z urejeno prehrano ali športom tako, da mislim, da je zdravstvene težave. Kaj želim povedati, da se vrnem nazaj, je res ko imam nekaj kil več kot jih hočem, da se slabše počutim in manj samozavestno in je res ko delam na sebi in mi kg padajo, da sem ponosna nase, počutje je fantastično in tudi sama sem bolj srečna in nasmejana zaradi tega. Vendar smo samo ljudje, ki imamo svoja nihanja v razpoloženju in tudi probleme, ki pa jih vsak rešuje na svoj način, zato je res potrebno imeti disciplino in jasno začrtano pot. Jaz si ne želim teh padcev celo življenje, ker želim lepo športno telo, tako da imam kar nekaj dela in sem čisto pripravljena na to, vem pa da imam problem, ki ga moram rešiti......ravno zato grem k zdravniku, mogoče je izvor drugje, jaz pa skoz mislim, da sem samo sladkosneda.

inny, zelo dobro si povedala...se popolnoma strinjam s tabo, te
razumem. in glede jasno začrtanih ciljev vse drži. Težko je, a ko 1x
prestopimo prag začaranega kroga, smo zmagali. Klik v glavi, jasna pot
in cilj, brez dilem bi/ne bi, vse je treba imeti kristalno razčiščeno.
In potem je zagon sveskozi tu...in tisti feeling, ki ga opisuješ -
fenomenalno počutje.

Želim ti, da bi čimprej razrešila vse skupaj...in tudi ostalim! Sama sem bila v popolnoma enakem šmornu! In vem, kako je.

Inny; tudi v moji družini je sladkorna + srčno - žilne bolezni + nagnjenost k
debelosti, ampak meni to daje samo še več motivacije in zavedanja, da morata
biti zdrava prehrana in šport pravzaprav moj način življenja.


Tako je šport in zdrava prehrana kot način življenja moj dolgoročni in
najpomembnejši cilj. Želim si, da bi bila dobro počutje in lepo oblikovano
telo le posledica le-tega.

Sem pa ugotovila, da sem sama tudi čustveni jedec - zdaj ko so izpiti in me je en
izpit še posebej potru, poleg tega so bile pa še ene druge ``težave´´ in se je
prov videlo, da v takih situacijah še nimam dovolj samokontrole in da me na
žalost cukr oz. sladkarije pomirijo. In ko bom sposobna vzpostavit samokontrolo
tudi ob takih dnevih bom pa .

Sicer pa je šport (ponovno) stalnica v mojem življenju, ampak končno
lahko rečem, da v tem tudi zelo uživam, kar za preteklost (par let nazaj) ne bi
mogla.

Kiely ja te čist razumem glede družine, ker imam tudi jaz v družini razna obolenja - sicer moji starši ne, pač pa sorodniki po mamini strani. Ja meni je največja motivacija za šport ravno zato, ker mi je ruski zdravnik rekel, da bom imela probleme s srcem, kar pa je dedno in je moja babica živela z zdravili in mi rekel, da je edina stvar, ki mi lahko pomaga rešiti življenje ŠPORT. To imam vsakič v glavi, ko se mi ne da športat. Kar hitro se nato odpravim švicat.

Tinna a ti da si bla težko verjamem, hehehehe!!! jaz se tako dobro zadnje 3 dni počutim od kar sem zopet začela športat, da ni za opisat pa tudi težje grešim, če švicam tisti dan. Danes sem pa čisto na koncu z močmi, ker sem 2 uri lezla v hrib in valda kondicijo pa zgubila No vse se vrača........

A pridna si. Ja sej res se kdaj v življenju počutiš kot en , v resnici pa ne zgledaš niti približno tako slabo. Jap vse je v glavi in je potrebno pomesti v podstrešju.

Zanima me, če tudi popoldan pred treningom popijete TD in L-Carnitine? Jaz namreč ponavadi treniram zjutraj in ga vedno vzamem pol ure preden začnem. Ali ima tudi popoldan enak "učinek"?

tinna, hvala za odgovor, bom upoštevala tvoj nasvet