Pomlad je pravi čas za alternativno (biološko usmerjeno) prehranjevanje, ki razbremeni telo in njegove presnovne procese z lahko prebavljivimi, nizkokaloričnimi, vendar biološko zelo bogatimi obroki iz rastlinske hrane, ki že na prvi pogled privlačijo s svežimi, živimi barvami.
Spomladi veliko ljudi spontano izgubi željo po težki, mastni, močno začinjeni mesni hrani, ki je sicer kalorična, biološko pa zelo revna. Telo v toplejši polovici leta ne potrebuje več toliko kalorij kot pozimi, zato pa več kakovostne vode (izvirske, vode v sadju in zelenjavi) in biološko bogate rastlinske hrane (sadja, zelenjave, žitaric, stročnic), svežega mleka in izdelkov iz njega (pinjenca, kefirja, jogurta, kislega mleka), semen, oreškov, medu, gozdnih sadežev.
Sadje in zelenjava
Obroke s čim več svežega sadja in zelenjave sicer res lahko pripravimo v nekaj minutah, vendar to ne pomeni, da jih lahko tudi zaužijemo v naglici. Sveža, polnovredna, toplotno in kemično neobdelana hrana zahteva temeljito žvečenje in ga je tudi vredna. Prebava se namreč začne že v ustih. Pravzaprav bi morali vso hrano, pa naj bo še tako trdna, tako temeljito prežvečiti, da bi bila skoraj tekoča. Nikoli se ne spozabimo, da bi požirali cele kose, saj bi po nepotrebnem močno obremenili celoten prebavni sistem in ga postavili pred nemogočo nalogo. Še posebno meso, ki se ga dostikrat ne da temeljito prežvečiti, povzroča prebavilom največ neposredne škode, saj tam gnilobni procesi hitro zajamejo neprebavljene beljakovine iz njega. Mesna prehrana sicer škodi celotnemu organizmu tudi z drugimi strupenimi presnovnimi ostanki, ker vsebuje veliko purinov in tako povzroča presežke sečne kisline oziroma zakisanje telesa. Prav to je krivo za preutrujenost pa tudi hujše presnovne in degenerativne bolezni.
Čim manj mesa
Da je meso najboljši vir beljakovin, je za številne ozaveščene že mit. Beljakovin iz toplotno ali kemično obdelanega mesa človeško telo ne more izkoristiti, saj se aminokisline pri pečenju, praženju in kuhanju ali konzerviranju in barvanju mesa in mesnih izdelkov kemično tako spremenijo, da postanejo telesu in njegovi presnovi nedostopne. Organizem namreč lahko sprejema le levosučne aminokislinske molekule, ki pa se pri toplotni obdelavi mesa pri visokih temperaturah (zlasti pečenju in cvrenju) ali pri obdelavi s sredstvi za konzerviranje ali barvanje mesnih izdelkov spremenijo v desnosučne, ki jih naše telo sploh ne more izkoristiti. In ne samo to, desnosučne aminokisline celo preprečujejo izkoriščanje levosučnih, ki jih na primer zaužijemo s svežo rastlinsko hrano. Zato ni čudno, da pretežno mesna prehrana skoraj neizogibno pomeni podhranjenost celic z nujnimi esencialnimi aminokislinami. Dobra prehranjenost zahodnega, to je razvitega in dozdevno presitega sveta, ki uživa veliko mesa in mesnih izdelkov, je torej s stališča zadovoljevanja bioloških potreb po esencialnih aminokislinah v bistvu pravo stradanje na celični ravni.
Bolj ko je rastlinska hrana sveža, naravna, toplotno in kemično neobdelana, blagodejneje vpliva na naše počutje in zdravje, saj je lahko prebavljiva, polna biološko aktivnih snovi. Sveža rastlinska hrana je hranilo in zdravilo hkrati. To vse bolj potrjujejo tako izsledki molekularne biologije kot tudi biokemije in medicinske raziskave.
Namaz za kruh
Potrebujemo: večji avokado, manjšo čebulo, žličko gorčice brez konzervansov, sok polovice limone, sol, poper.
Priprava: Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Avokado prerežemo, mu odstranimo koščico in iz obeh polovic izdolbemo meso. Pretlačimo ga z limoninim sokom, ga solimo in popramo, potem pa vanj vmešamo še čebulo. Ponudimo s polnovrednim kruhom iz moke celega žitnega zrna.
Naravni riž z vaniljevo skuto
Potrebujemo: 100 g naravnega nebrušenega riža, 300 g skute, polovico vaniljevega stroka, ½ l svežega polnomastnega mleka, dcl gostega mareličnega ali breskovega soka.
Priprava: Riž pristavimo v štirih skodelicah hladne vode. Ko zavre, zmanjšamo vročino. Posodo pokrijemo in riž kuhamo pri zmerni vročini, dokler ne vpije vse vode. Posodo odstavimo in prelijemo še z mlekom. Tako ga pustimo stati pol ure. Skuto gladko razmešamo z gostim sokom, da postane kremasta, potem pa vanjo vmešamo še vaniljin stržen iz polovice stroka. Dodamo jo rižu in premešamo. Skodelice napolnimo do dveh tretjin in jih morda okrasimo s cvetom kakšnega sadnega drevja. Bleščeče bel, poliran riž je obstojnejši, a kaj nam to pomaga, ko pa nima več nobenih naravnih aktivnih snovi. Beljakovine, rudnine, vitamine, topne vlaknine in kakovostne maščobe so namreč spravljene v kalčku in srebrnkasti notranji mehki ovojnici, skrito pod slamnato zunanjo ovojnico, ki jo odstranijo hitro po žetvi. Naravni, to je nebrušeni riž (s kalčkom in notranjo srebrnkasto ovojnico) je edini, ki deluje blagodejno na naše zdravje in počutje. Tako imenovani parboiled riž je z biološkega stališča že zelo osiromašen, skoraj nič boljši od belega brušenega.
Solata iz ohrovta in korenčka
Potrebujemo: manjšo glavo ohrovta, 4 korenčke, dcl korenčkovega soka, sok polovice limone, 2 žlici hladno iztisnjenega olivnega ali bučnega olja, sol, poper.
Priprava: Glavi odstranimo stržen in morebitne poškodovane ali uvele zunanje liste. Potem jo prerežemo na polovici in ju razrežemo na tanjše rezine ter jih z roko razrahljamo. Korenje dobro operemo, osušimo in ostrgamo ali po potrebi olupimo. Na strgalniku ga tanko nalistamo in skupaj z ohrovtom stresemo v skledo. Pripravimo preliv iz korenčkovega in limoninega soka in soli in ga vmešamo med zelenjavo. Tik preden solato postrežemo, jo zabelimo še z oljem in popramo. Ponudimo s polento, ajdovimi žganci ali krompirjem v oblicah.
Enolončnica s sojo
Potrebujemo: 300 g soje, čebulo, 3 pore, 300 g graha (lahko globoko zamrznjenega), 2 žlički pripravka za zelenjavno kvasno juho, žlico masla, 300 g bučk (ali buče), žlico ali dve hladno iztisnjenega olja, sol, poper.
Priprava: Sojo namočimo čez noč. Naslednji dan jo pristavimo v sveži vodi in počasi skuhamo do mehkega. Peno, ki se nabere, preden zavre, odstranimo z žlico ali zajemalko. Grah v posebni kozici skuhamo v čim manj vode do mehkega. Por in bučke operemo (bučo olupimo in razrežemo na kose) in očistimo morebitnih poškodovanih delov. Oboje narežemo na tanjše kolobarje. Čebulo olupimo, sesekljamo in na hitro v večjem loncu prepražimo na maslu. Dodamo por in bučke in oboje dušimo nekaj minut v pokritem loncu. Nato prilijemo dobrega pol litra vode, dodamo kuhano sojo, grah in sol in jo takoj odstavimo. Preden enolončnico ponudimo, raztopimo v njej še žličko pripravka za zelenjavno kvasno juho, jo zabelimo z oljem in popramo. Ponudimo s polnovrednim kruhom iz moke iz celega pšeničnega zrna.
Solata z gomoljem zelene
Potrebujemo: dobrega četrt kg težak gomolj zelene, 2 kiselkasti jabolki, čebulo, žlico limoninega soka, 5 žlic tekočega jogurta (ali žlico hladno iztisnjenega olivnega olja), sol.
Priprava: Gomolj dobro operemo, olupimo in drobno nastrgamo na strgalniku ali sesekljamo v sekljalniku. Stresemo v skledo in pokapamo z limoninim sokom. Jabolki dobro operemo pod tekočo vročo vodo, ju osušimo, razrežemo na četrtine in jima odstranimo peščišči. Potem jih razrežemo še na manjše kose. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Oboje stresemo k nastrgani zeleni. Prelijemo z jogurtom (ali oljem) in solato solimo. Premešamo in ponudimo z rženim kruhom.
Piše: Polona Kovič
,
