Zdolgočasenost

Tinchyka, meni se je pred že kar nekaj časa dogajalo podobno. Mislim, da je bil razlog v tem,da mi je primanjkovalo ljudi, ki bi mi bili res blizu in bi do njih veliko čutila. Tako sem imela v mislih samo svojega fanta. Potem pa sem malo začela spoznavat druge ljudi, pa enega res super prijatelja sem spoznala itd. in veliko stvari doživim tudi z drugimi ljudmi.  Pa bolj sem se posvetila stvarem, ki jih počnem. In zato nisem bila toliko prepuščena temu razmišljanju "fant=središče sveta". Potem razmišljaš tudi o stvareh, ki se ti dogajajo z drugimi ljudmi itd.

Kaj praviš

Debel podpis pod Romy, sem bila sama v zelo podobni situaciji. Ko najdeš nekaj, kar te resnično veseli in ko spoznaš ljudi, ki se te dotaknejo, se stvari kaj hitro spremenijo (vsaj pri meni je bilo tako).

Tinchyka, zdi se mi super, da delaš v tej smeri in da vlagaš tudi vase.

Poišči si kakšne hobije, ugotovi, kaj te veseli. Ni boljšega kot početi stvari, ki te veselijo, delajo srečne...Mogoče si umisliš kakšen šport, je koristno za dušo in telo. Druži se z ljudmi, ki nate dobro vplivajo. Ni boljšega kot uživati v stvareh in v dobri družbi ter tako biti srečen in zadovoljen.

Iskala sem temo, kamor bi lahko opisla problem in prosila za nasvet pa se mi zdi ta verjetno še najbolj primerna.
Gre pa zato, da od nesreče dalje, ko sem morala spremeniti svoj življenski stil za 100% nisem več isti človek in sem ratala nekako bedna ne najdem izraza.

Prej sem bila na faxu ena najbolj zagrizenih študentk, še posebej me je zanimala psihoanaliza, profesorji so oz. me imajo radi in pričakujejo veliko od mene, zdaj mi pa ne bi moglo bolj dol viset za fax. Sploh me ne zanima, niti psihoanaliza niti nič drugega, zdi se mi brezveze, ne pomembno, izguba časa.

Podobno se mi dogaja glede videza... Prej obvezno vedno v visokih petah, naličena, lepo oblečena itd. Zdej v supergah in kavbojkah (se zaradi bloga dobesedno prisilim, da se zrihtam 1x na tedn to je pa to), kar je bilo prej za doma.

Nisem depresivna, če bo kdo pomislil na to, sem bila v preteklosti in vem da to ni to. Nisem nič, zgolj živim iz dneva v dan, ne da se mi niti razmišlat... Kot bi bila utrujena že od samih sprememb.

Si pa želim predvsem videz in fax nazaj pa nimam volje.

... no,no... fax? Saj zdaj so počitnice Vsaj ta mesec je mislim, da povsem spodobno malo pozabit na faks Meni se zdi, da pri stvareh, ki te zanimajo, ne moreš kar tako večno pozabit nanje... lahko pa si vzameš kdaj pavzo... tako, nezavedno in nenačrtovano....pa se čez nekaj časa interes spontano vrne
Pa ne rečt, da je bedno... pač.. saj nekateri se oblačijo samo navadno in nezrihtano pa niso bedni No... saj verjetno nisi mislila tako...
Mogoče pa si samo bolj v sveži zvezi? Se mi zdi, da se punce marsikdaj na začetku malo bolj resnih zvez (ne, ko se še loviš) malo nehajo ukvarjati toliko z oblekami in ličili... No.. to se sliši malo stereotipno, ampak po moje je res... Sploh pa v tej vročini, se mislim, da marsikdaj komu ne da prav nič

Joj... ja... meni se čisto meša od dolgčasa zvečer.... Vedno sem delala do precej pozne ure... No, lani nisem.... pa se ne spomnem kako sem preživela... Dejansko v sobi ne morem bit, ker se zrači, ker če ne umreš ponoči... in zato ne smem imet luči, ker pridejo komarji ... mreža pa deluje bolj slabo.... torej ne morem nič počet,,, pol pa grem v pritličje hiše, kjer ni tako toplo in imam lahko luč, ampak lahko izbiram približno med pomivanjem posode in pometanjem... Pol si vzamem laptop in bluzim po netu ali gledam film... Vseh pritiklin pa se mi nikakor ne da nosit dol, ker pol vedno kaj pozabim in moram hodit gor in dol... pa še nobene inspiracije nimam... in vsa sem zastrupljena z Offom, komarji pa še kar veselo okoli mene plešejo....Ful bi počela kaj koristnega... Mogoče, ne bi bilo slabo obiskat knjižnico... Ali kaj napisat... Ampak... spet inspiracija... Kakšen predlog? Ma... sem se prav morala izpovedat... zdaj je že boljše ...

summertime žal tebi nimam kaj pametnega odgovoriti, se pa strinjam, da je zdajle tak čas, ko prav paše dati možgane na pašo. Jaz že kak teden ne mislim nič na faks, čeprav imam septembra še dve obveznosti. Okej, niti nista važni, ker sem se odločila, da vzamem absolventa v vsakem primeru, tudi zato, da pošteno premislim in poskusim ugotoviti, kaj naprej. Sem namreč na koncu BA študija in sem se tudi jaz 'naveličala' naše smeri (oz. profesorjev ). Se mi pa tudi zdi, da je pri teh stvareh pametno pustiti času čas, ker na silo (vsaj pri meni) nima smisla.

Glede tvoje zdolgočasenosti mijauuu ti pa lahko povem, kako je pri meni kot rečeno že ene 14 dni počitnikujem v najbolj lenobnem smislu besede, pa mi vseeno ni dolgčas. Zanimive serije, dobre knjige in DIY projekt za sestro, ki ima čez slab mesec rojstni dan (mogoče poslikam za kako primernejšo temo, ko bo končano, v glavnem gre pa za ustvarjanje figuric za namizno igro iz das mase). Pri meni je ključno, da nobene stvari ne delam preve dolgo, ampak jih malo cikliram Tako da ja, vsaj obisk v knjižnico se mi zdi super ideja.

Mogoče sem pozabila napisat, da se to vleče že pol leta . S tem, da se na začetku niti nisem toliko zavedala in sem rekla to bo zaradi toliko sprememb pa malo sem ven padla pa sej bo, zdej me pa že mal skrbi.
Smešno mi je, da mi je zdaj ful udobno življenje in mi paše tako, ampak bi pa rada nazaj tisto prej, ki je bilo čisto preveč stresno ampak se mi je zdelo kot da delam nekaj na kar sem lahko ponosna. No če sem iskrena bi rada nekaj umes, kar pa je najtežje za takega človeka, ki gre vedno v ekstreme, kot sem jaz.

Glede oblek ne, pri meni je ravno obratno, ko stopim v zvezo se še bolj rihtam, da tipa ni sram ob men hodit . Ja vem včasih imam čudne ideje .

Hmmm... glede tebe in komarjev pa hmmm... začni blog pisat . Meni to ful časa vzame in tako vsaj neki počnem, če ne bi vrjetn kr ležala in gledala v strop.

Mene je ta zdolgočasenost s kančki depresije zadela prejšnji konec poletja (nekje avgusta) in trajala do januarja.
Ostala sta mi še 2 najtežja izpita, končala sem skoraj 4 letno zvezo. Vsi prijatelji so ali napredovali v višji letnik ali pa se prepisali in se je vsem nekaj novega dogajalo. Jaz pa nisem imela ne poletnega dela, ne fanta, ne nič. Če bi se spravila takrat skupaj in naredila 1 izpit, bi izpolnila pogoje, pa se mi je zdelo brez veze, saj mi itak ne bo uspelo....
Tako da sem poležavala v sobi kot kup nesreče, gledala skozi okno ali pa kar v steno.
Ene parkrat sem šla na fax, kao ''poslušat predavanja'', pa nisem zdržala več kot 1 uro in sem šla domov.

Čeprav sem potem zelo hitro našla novega fanta, tudi to ni bilo dovolj. Sem se imela fino tistih par uric, ko sva se dobila na kavi....Potem pa zopet rutinasto poležavanje in dougčas.

Potem pa sem se toliko prisilila, da sem bolj resno začela študirat, vendar 2x padla na izpitu, kar me je totalno demotiviralo, zato sem si poiskala študentsko delo, tako da je bilo delo večinoma za vikende, med tednom pa mogoče 2x. Ker nisem imela več toliko časa kot prej za poležavanje in besede: eh, se bom učila popoldne.
Tako da sem potem naredila en izpit, kar mi je vrnilo motivacijo, pa še zaradi dela sem imela občutek, da počnem vsaj nekaj koristnega. No zdaj mi je uspelo naredit še zadnji izpit in grem končno v višji letnik brez dovgov, da bom lahko delala izpite za naprej....

Malo sem zabluzila. Skratka, že to, da opažaš, da si se spremenila, je po mojem mnjenju napredek in ti daje dobro izhodišče, da obrneš stvari v svojo smer. ker jaz sploh nisem imela takega občutka. Sedaj ko pomislim za nazaj pa se mi ne zdi več čudno, zakaj sem imela kar nekajkrat napade tesnobe, spraševali so me, če bi se ocenila kot depresivno itd...čeprav sem se takrat sama sebi zdela čisto ok.

Kakšen hobi, tele do it yourself stvari so prav zakon (verjetno se bom tudi sama spravila zraven). Kavica z malo 'pozabljenimi' prijatelji, kakšna žurka....

Verjetno imata prav ja, potrebno si bo vzeti kakšen dan ali dva samo zase, brez računalnika in ljudi itd. in jit nekam v naravo z zvezkom in svinčnikom in razčistit z vsemi mislimi, občutki in se dobesedno odločit kako naprej. Hvala 

Jaz si pa večino dnevov želim, da bi dan imel 30 ur ali več...enostavno mi zmanjka časa, da bi si npr. nalakirala nohte ali kaj podobnega...in potem se zjutraj zbujam ob 6h, da naredim to pred službo, ker sem zvečer ob polnoči enostavno tako utrujena, da zaspim, še preden se dobro uležem v posteljo. Delam do 17h minimalno, potem doma nekaj pojem, za eno uro pogledam malo po internetu in potem grem tečt v Tivoli, pridem domov in je ura že najmanj devet...s fantom se potem malo pogovarjam, nato tuš, pa tiste zadeve, ko se"imava s fantom rada", nato  TV in ponavadi že pred TV-jem zaspim. Včasih gre moj dan res v nič (z izjemo teka in pogovora/sexa ). In si želim, da bi mi bilo kdaj tudi dolgčas. Se zgodi na vsake toliko, ampak sem človek, da vedno nekaj najdem (ali pa delo mene najde )...rada bi imela še kakšen hobi, vendar ne vem, kam bi ga stlačila  Vem, da en in drug ekstrem ni dober...nekaj vmes je ravno prav...lahko dam kateri del svojih zadolžitev 

Kar se tiče zdolgočasenosti, je IMO malo problem tudi tale vročina, ki je pa res mood killer za karkoli...sediš in švicaš, da bi premaknil samo nogo, te mine, ker veš da bo teklo v potokih.

Sem imela obdobje, ko mi je bilo tudi dolgčas, vendar sem res vedno našla nekaj...če ne druga, sem naredila generalko po stanovanju...ali pa poklicala koga...imam pa tudi dve sestri, tako da nikoli ni bil problem vsaj z eno nekaj početi. Najbolje sej je v takih trenutkih vprašati, kaj lahko počneš in ob prvi ideji to TAKOJ narediti...ne razmišljati, kako, kdaj, zakaj bi to naredil...bolj razmišljaš, manj volje imaš...Če pa daš kdaj vse štiri od sebe in ne delaš nič, tudi ne škodi...če to narediš na vsake kvarte. Pomanjkanje volje je pa nekaj drugega...to se moraš pa sam s sabo "pogovoriti"...zakaj je tako in kaj narediti, da dobiš voljo nazaj...

Hm, svetovala bi ti da si nabaviš kakšno luškano beležnico in vanjo pišeš prebliske. Jaz jo imam, in v trenutku ko se mi pojavi dobra ideja zapišem, ker drugače vse pozabim.
Morda kakšno ukvarjanje s športom. Lahko se lotiš generalnega čiščenja, hihi, mene to prav sprošča.

Mja... zgleda, da je ta občutek nekoristnosti res glavni krivec pa selitev v "vas" oz. "naselje na hribu brez nobenega znaka civilizacije". Jaz drugače se že zelo dolgo ali pač od vedno ukvarjam tudi z ustvarjanjem... glina, nakit, slikanje... pač različna obdobja... različne inspiracije... Zdaj sem se lotila šivanja obleke na blef... Če uspe, pokažem Pa tečem tudi dolgo časa... pa plavam... Čeprav sem si lani hudo poškodovala gleženj in pol sem bila kake pol leta čisto v "depresiji", ker sem morala bit non stop doma... Saj me še zdaj muči gleženj... pa kondicijo sem zgubila... Čeprav jo počasi nabiram spet nazaj... Ampak imam še vedno prav nek občutek praznine... vakuum...
Ponavadi sem sem se ukvarjala s športom in ustvarjanjem tudi poleg študija in štud. dela...Pa še dosti bolj produktivna sem bila...Hodila sem gor in dol po študentu vsa od gline... pa so si ljudje mislili, da sem čudna... To pa itak drži... več kot imaš obveznosti, več uspeš naredit...Ker manj razmišljaš... Zdaj iščem tudi kako prostovoljno delo, ampak bi kaj v svoji smeri... ali vsaj v mejah svojih sposobnostih in zmožnostih.... psihičnih in fizičnih... Potovanja si ogledujem pa noben nima časa, ne denarja... pa zbiram pogum, da si en dan rečem... "Pojdi!" in grem (sama)... O blogu pa tudi več časa razmišljam... tudi sem pred kakim mesecem začela, ampak pol takoj odnehala, ker mi vedno kaj ni všeč za nazaj... Vsekakor pa upam, da mi rata nadaljevat... Mja... saj problematični so večeri pri meni... Zdaj pa sem itak čisto padla v kuhanje premalo sladkih marmelad s preobilo cimeta Pol jih sicer noben noče... niti jaz