Tek

Pozdravljene,

ne odgovarjam redno na teme - sem nova,

vas pa redno prebiram in vzpodbude jemljem tudi za svoje.

Tudi jaz sem opazila, da stanje na tehtnici ni dejansko stanje postave.

že mesec in pol bolj ali manj redno tečem zjutraj na tešče,

poleg vseh ostalih popoldanskih aktivnosti (kolo, hoja v hribe, odbojka,...)

in seveda zdrave prehrane (5 obrokov namesto 2 oz.3)

in tudi jaz sem opazila, da je teža po 14 dnevih padla za 2 kg,

od takrat naprej pa do zdaj pa se je povečala za 4 kg.

Amapak se po vaši zaslugi zaradi novo pridobljenih kilc ne sekiram,

ker so mi hlače bolj prav kot kdajkoli prej,

počutje je odlično, pa tudi kondicije imam veliko več

- to sem ugotovila predvsem v hoji v hribe!

Zato bom s takšnim življenskim stilom nadaljevala,

tehtnico bom pa pustila, naj se na njej nabira prah - ha ha ha!

Lep pozdrav punce in uživajte v sončnem dnevu!

Čestitke, kuglica, kar tako naprej!

čestitam, da si se odločila za tek. Meni je spremenil vsakdanjik in ne znam si predstavljat dneve brez teka. Nič se sekirat kako tečeš in kako dviguješ noge. Je res, da eni ko začnejo tečt, tečejo lepo ( to je sreča), nekateri pa so videti malo štorasti. Ampak meni se zdi, da je bolje vztrajati pri teku kot pa gledati kako tečeš in kako drugi tečejo. Za začetek raje joggiraj ( teci tako počasi, da skoraj hodiš), da se ti ne zameri. Pri teku dokaj hitro napreduješ. Tečem že eno leto redno, pa sem prvi mesec pretekla kilometer ali dva z muko in jezo, danes pa brez večjih naporov do 10 km. Vendar sem za to potrebovala leto dni. Glede nog pa tako, ne dviguj noge veliko nad tlemi, s tem zgubljaš moč, dvigni jih ravno toliko, da ne povlečeš noge po asvaltu. To je pravo dvigovanje nog. Tako je prvo peta pol pa podplat, vendar ta razlika je v stotinki.... čim nastaviš peto, da bo šla na asvalt že položi podplat. Moj oče teče že 30 let vsak dan, tekel je tudi maratone in na srečo sem lahkotni tek vzela po njemu ( vsaj nekaj)!

Tako, da še enkrat čestitke in kar vztrajaj, ko se ti ne bo dalo it tečt, se hitro obleči in začni laufat, brez razmišljanja, počutja pa ne boš mogla opisat... če te zanima še kaj piši, oprema pa je pri teku ravno tako pomembna...

inny, hvala za čestitke, bom probala vtrajat, sam  ko naredim prve korake in ko me začnejo boleti meča, me popade taka sveta jeza, da bi kar kakšnega ugriznila, če bi lahko in si mislim; kaj mi je tega zdaj treba, saj se itak ne bo nikjer nič poznalo (videz),  ko bom končala s treningom , mar bi ležala pa brala knjigo ali pa gledala TV....samo, potem se pa spomnim, kakšen je občutek, ko neham tečt ali pa ko pridem s kolesom spet nazaj na dvorišče  ali pa ko po eni uri stopim dol z orbija: SPET SEM JAZ ZMAGALA, SPET SEM NEKAJ NAREDILA ZASE.

 

Tko, da  me ta misel, da nekaj naredim zase, da se počasi približujem mojim željam glede kilogramov in celotnega izgleda, drži pokonci in po vadbi sem resnično vesela in zadovoljna.

Samo prvih nekaj gibov je pa zelo groznih.

Eno recimo splošno vprašanje. Koliko časa bi povprečno bilo potrebno za nekoga, da se natrenira za mali maratom, če ima že prej kondicijo od kolesarjenja.

In koliko časa bi bilo potrebno za nekoga, ki ima sicer nekaj malega kondicije, a je zadnje čase lenaril?

Pa recimo, da nobena oseba prej ni tekla.

No, pa sem tudi jaz spravla svojo leno rit tečt. Zato, da sem se sploh šla spravit, me je motiviral fant. Šla sem čist počasi, tam okrog 20 min. In celo ni bilo tak hudo. Samo rit in vso ostalo meso in salo me je nazaj vleklo