Spoštujem drugačno mnenje, a me zanima enako kot Strychnine.
Zame je spolnost prav tako pomemben element v zvezi kot kaj drugega. Velikokrat se da marikateri problem rešiti s pogovorom, prilagajanjem, kompromisom ipd. tudi če so problemi oziroma predvsem razlike v pogledu na spolnost. Ne pa vedno, če so razhajanja prevelika in ne najdemo skupnega jezika je popolnoma brezveze, da vztrajamo v zvezi, je bolje da se razidemo. Mimika je že namignila. Recimo sva s fantom par let skupaj pa čakava do poroke. Nakar po poroki ugtoviva, da imava popolnoma drugačne poglede na spolnost, drugačne želje itd. On bi recimo enkrat na mesec, ti bi petkrat. On želi da si pri seksu groba, ti ne. Ti želiš uporabljati pripomočke, on sploh ne. Vem da malo pretiravam s tem, samo a ni bolje vsaj malo pred poroko ugotoviti, če se ujameta tudi pri seksu (ker čisto prilagoditi in zatreti svoje želje pa tudi ne moreš ane)?! No, to je samo en pogled na to vzdržnost do poroke. Drugi je že ta, ki ga je Strychnine omenila. Zakaj bi prakticirali vzdržnost in bili prikrajšani za uživanje (velja za vsa področja v življenju)?!
No, če sta oba popolnoma in 100 % za tako stvar, pomoje ne bi bilo problemov. Če ima le en občasne prebliske pride pomoje do pogostejših prepirov..mogoče tudi do varanja. Saj če v zvezi ne moremo zadovoljiti svojih želja je logično da smo tečni in da to iščemo drugje...
Sama res ne verjamem v vzdržnost in potem še v posledico ki naj bi jo vzdržnost prinašala - zvestobo...