Želja po otroku

Rada imam otroke,niso mi antipatični,vendar nevem če bi mela svojega. Nimam takšne želje oz. je ta vedno manjša.In premišljujem če bo tak tudi ko bom starejša in bom sposobna otroka preživljati.
Tega drugače ne omenjam rada ker mi vedno vsi radi svetujejo oz me tolažijo,da bom še že dobila pravo željo. Dvomim in se ne želim o tem pogovarjati kot če bi to bil kak problem.
Priznam da bi raje mela zoo doma kot pa otroka.oz. kakšen psiček ali dva bosta dovolj.

Točno tako je pri nama Sploh z zadnjim stavkom se strinjam. Me pa moti ker veliko ljudi potem misli da nisi odrasel, da nisi zrel, da nisi sposoben skrbeti za tretjo osebo. Še kako si zrel, da sprejmeš takšno odločitev, nezrelo bi bilo da bi vseeno (kljub takemu razmišljanju in odločitvi, da si ne želiš otroka) imela otroka.

Tikka

Mislim, da je bolj malo takih, ki si otrok ne želijo, vsaj jaz redko srečam kakšnega moškega ki bi izrecno rekel, da otrok pa ne bo imel.

Ne vem, jaz osebno si otrok ne želim, pač niti pod razno nisem družinski tip. Se mi zdi, da moraš za to imeti žilico. Pa da ne omenjam koliko otrok stane, že za vrtec daš celo premoženje. Nekateri si otrok še privoščiti ne morejo.
Poznam pa kar nekaj ljudi, ki za moje pojme bolje, da otrok sploh ne bi imeli. Taki so pomoje poročeni in imajo otroke samo zato, ker je to družbeno bolj sprejemljivo.
Jaz sem mnenja, da naj imajo otroke tisti, ki si jih res želijo, ne pa zato ker jih imajo tudi vsi drugi.

Jaz poznam ogromno moških, ki si zelo želijo otroka. Mene pa z leti vedno bolj mineva ha ha 

meni se pa zdi, da je dandanes toliko razmišljanja pa obremenjevanja z vsem tem, da se potem že podzavestno siliš k temu, da ti je ali ti ni do otrok...
marsikdo bi lahko v tem času otroku nudil veliko več kot se je nekoč. a veliko ljudi danes ni sposbno za sebe skrbeti, pa se deliti samo s partnerjem, kaj šele otrokom. najslabša je pa še vedno varianta, da imaš otroka, pa ga nočeš. vidim vse več primerov, ko še otroci trpijo skozi komplekse staršev.

Pri nama s fantov je tudi tako, da on bi otroke, jaz jih pa absolutno ne bi. Prav strese me, ko pogledam dojenčke, kaj šele, da bi jih morala paziti. Vsak ve, da je bolje, če otroka pustijo samega kot z mano. 

Moje osebno mnenje je, da so nekateri ljudje na svetu prav poklicani za to, da imajo velike družine in so dobili večkratno porcijo ljubezni do tega, nekateri pa smo pač izviseli. Veliko ljudi ima tudi take službe, da si družine enostavno ne morejo privoščiti. Pa ne finančno. Recimo ljudje, ki dejansko premikajo meje v svetu (znanstveniki in raziskovalci) posvetijo vse svoje življenje delu in želji, da naredijo nekaj boljšega za celotno človeštvo. Takim (in mednje bi se enkrat rada štela tudi sama) povsem oprostim, da si ne želijo otrok, ker realno gledano, tudi ne bi imeli veliko časa zanje.

Česar pa ne morem prebaviti je to, da ima toliko mladih parov namesto otrok pse. Pa OK, če jemlješ psa kot domačo žival, ampak če ga jemlješ kot otroka, se z njim pogovarjaš kot s človekom, dobiš srčni napad vedno, ko zacvili, ipd. je pa narobe. To potem na ulicah izgleda res smešno, ko je žival center tvoje pozornosti. 

Oh, jaz pa bom pa sigurno imela otroke Sicer ne vem kako bo šlo skupaj z mojimi ambicijami ampak bomo že nekako rešili. Ogromno delam z otroki v prostem času in to zelo rada počnem, tudi z 12 let in pol mlajšim bratcem se imava fajn skupaj. Verjetno sem res tak družinski človek

Hehe, en znanec in njegova punca sta se odločila nabavit čivavo kot predpogoj za otroka, to sta prav ponosna razglasila nekako takole: "Če bova videla da sva dovolj sposobna in organizirana za to, da skrbiva za čivavo, to pomeni da sva zrela za otroka". Čez nekaj mesecev sta šla narazen, mi je pa žal ker nikoli nisem imela prilike jih vprašat kdaj bi se po njunem mnenju pokazalo, ali sta dovolj zrela za otroka- mogoče takrat ko bi psa odvadila da ščije po kavču?

Sej ne vem kaj bi rekla...  Boge živali. Me zanima kako se potem dogovorijo kdo jo bo imel, ali na koncu pristane v zavetišču. 

No, v tem konkretnem primeru je potem ona vzela psa, hvalabogu sta se vsaj to uspela lepo zmenit.

Lubenica lepo povedano  se skoraj v vsem popolnoma strinjam s tabo, edina razlika je, da pri meni pa ravno pri razmišljanju o prihodnosti si jaz ne predstavljam, da ne bi imela otrok In je prav zoprno včasih, ko potem poslušam ''kako je škoda mojih možganov za izbrani faks''  sicer potem še sama včasih razmišljam, kaj bi mogoče lahko dosegla (pa ni rečeno da nič ne bom, ane! :D), ampak brez otrok si sebe ne predstavljam. Enkrat mi je sošolka brala z dlani za hec in je rekla, da ne vidi nič otrok - me je prav stisnilo pri srcu, čeprav sem vedela, da si zmišljuje

Vsekakor se strinjam, da kdor čuti, da ima ''drugačno poslanstvo'' kot so otroci, mora temu slediti. Ampak ne zdi se mi prav, da je danes polno mladih, ki nimajo otrok, ker so še sami praktično otroci (glede odgovornosti in razvajenosti) - seveda pa je razlog za to že v njihovi vzgoji in celotni družbi. Tisto s psi je pa res ... dokaz neodgovornosti?

goldfish