osebno mislim, da je najpomembnejši faktor pri odločitvi za otroka želja po njem in po t.i. družinskem življenju. šele potem pridejo drugi faktorji, od ekonomskih naprej. seveda je pomembno, da ima vsaj eden izmed obeh staršev službo in toliko dohodkov, da ima družina nekaj za pod zob.
želim povedati, da v Sloveniji vlada trend odlašanja odločitve za otroke tja v megleno in oddaljeno prihodnost, pri čemer pari navajajo ravno te razloge (stanovanjska stiska, finančna situacija, izobrazba itd.). seveda teh faktorjev ne gre zanemariti in pri teh cenah najemnin in nepremičnin moraš imeti ali srečo ali pa miljone v banki, druge ni. se mi pa zdi, da se marsikateri par, ki že ima zagotovljen tisti minimum, vseeno boji narediti korak k otroku, češ, razmere še niso idealne. let's face it, kakor kaže, še nekaj časa ne bodo. bo zato Slovenija čez nekaj let polna staršev, ki bodo stari 38 in več?
naj ob tem (pa nimam namena podpihovati kakšnega spora, le svoje mnenje povem) povem še svojo izkušnjo izpred enega meseca, ko sem (z vozičkom ;)) pohajkovala po ulicah manjšega avstrijskega mesta. ulice so bile dobesedno nabasane z otroki in vozički, ob čemer se še slovenski baby-boom (k sreči je zadnja leta otrok več) zdi prav neznaten. kar pa me je najbolj presenetilo, je bilo to, kako mladi so bili starši. marsikateri par je bil mlajši od naju, pa je imel že 2 mala otroka ali celo več. in dvomim, da imajo vsi Avstrijci zelo visok standard, svojo hišo brez hipoteke, dve bajni plači in doktorat v žepu.
tudi govorjenje na pamet, da so mladi starši praviloma manj odgovorni, da prelagajo breme na druge ipd. se mi ne zdi popolnoma osnovano oz. je zelo odvisno od primera do primera. poznam tako primere mladih parov, ki so popolnoma odgovorni starši in se zanašajo predvsem nase, kot tudi starejše pare, kjer jim otroke petek in svetek čuvajo babice.
tako, malo za razmislek. seveda pa ve vsak zase, kako in kaj.
Ne moreš tega sodit samo po sebi in svojih bližnjih, verjamem pa, da si dobra mama. 
