Objavljeno: 28. avg 2008 14:59
Mimi_M je napisal/a
No, midva sva že od vsega začetka istih misli - ne načrtujeva družine, ne zdaj ne v prihodnje.
Meni se je misel na to, da bova živela sama in bila s tem popolnoma zadovoljna, čist samoumevna; ne predstavljam si, da bi se bala dolgčasa samo s partnerjem...
Jaz priznam, da se enostavno nočem odpovedat udobju, v katerem zdaj uživava, ko nisem odgovorna nikomur in popolnoma razpolagam s svojim časom, prostorom in denarjem tako, kot mi ustreza, ko se lahko pet do štirih sprdnem in odpeljem v Ljubljano v šoping ali pa na Kras na pršut... Ko se popoldne samo zvalim na posteljo in zaspim ali presedim ure in ure za računalnikom...
Nočem se temu odpovedati in postati odgovorna za tretjo osebo;
Točno tako je pri nama
Sploh z zadnjim stavkom se strinjam. Me pa moti ker veliko ljudi potem misli da nisi odrasel, da nisi zrel, da nisi sposoben skrbeti za tretjo osebo. Še kako si zrel, da sprejmeš takšno odločitev, nezrelo bi bilo da bi vseeno (kljub takemu razmišljanju in odločitvi, da si ne želiš otroka) imela otroka.Tikka
0
0
Prvič je bil test lažno negativen, pa sem še kar čakala M, ki je ni bilo, drugič pa sta se takoj naredli 2 črtici. Bila sem pri ginekologu, ki je rekel, da je zaenkrat vse okej, zdaj sem v 8 tednu. Rok imam 12. julija 
...no, zdaj ko se je moj fant že zaposlil, si počasi rihtava stanovanje (živela bova pri njem zgoraj v hiši). Evo še moj primer kako se da z otrokom med študijem. Moja mami je imela mene pri 19-tih, zraven je študirala, delala sta hišo, kmalu pa sta prišla še brat in sestra, pa sta starša vse zmogla, in to ati z delavsko plačo, mami je bila pa takrat vzgojiteljica v vrtcu- 4 leta, dokler se je delala hiša, smo živeli pri stari mami v sobi veliki 2x3m, pa nam ni nikoli nič manjkalo, še zdaj lahko rečem da sem imela res lepo otroštvo, zmerej smo imeli skoraj vse, hodili smo na smučanje, na morje, v toplice, skratka to hočem povedati, da ni res da je neodgovorno imeti otroka kr tko brez dohodkov, ker potem ko otroka imaš, ti je on središče, vse reskiraš zanj, se veliko stvarem tudi odpoveš... in v tem je tudi čar, da ne prideš do vseh stvari po lahki poti, ker če ti je vse samoumevno, če vse poteka gladko se kmalu naveličaš, postane dolgčas...
