Objavljeno: 17. maj 2010 16:45
ola
jaz sem včasih uživala v vožnji... v piran na kavo, pa v bohinj na pizzo... samo za gušt
pol sem mela pa prometno nesrečo s smrtnim izidom (povozila pešca)
in pol leta nisem vozila, ker sem se zdravila (na živcih - drugje sm bla ok)
in potem nekak nisem hotla vozt in sem zbrala pogum in šla v eno malo avtošolo
najprej vse razložila tam eni gospe (v bistvu sta bla mož-inštruktor in žena)
rezervirala termin
prišla na uro ...razložila, da me je na smrt strah pešcev in da bom umrla če bom mogla po lj vozit
gospod je bil tooooolk prjazen. pelu je mal ven iz lj. pol sva se pa zamenjala šele
potem sva šla čez zaviranje v sili, izmikanje na cesti.... in nazaj sem pripeljala sama v center lj.
razložu mi je da ok vozim (včasih je dovolj že to), da naj se s fantom še mal skupaj voziva (če me je strah)
in da ne rabim več ur. ha???? ne več? ja! (tko je reku in basta)
in dal mi je gratis uro in pol (HAAA????!!!)
zdaj vozim brez problema, samo takega veselja pa res več nimam kot včasih (pa še bencin je zdaj precej dražji kot je bil takrat)
tukaj bi se rada še enkrat zahvalila: gospod AJ hvala res!
0
0
To je pa res travmatično, verjamem da je še sedaj težko popolnoma odmisliti.
, kaj šele promet!
Boš videla, vsakič bo lažje 
Hvala Madeira
I feel like Mel Gibson in Bravehart already
. Pa ne da je bil moj prvi slab, ampak vseeno ni primerjave.
Nima smisla, da se nekaj silim, če nimam ne tako velike potrebe/nuje po temu, ne volje in predvsem nobene želje.. Čakam na spremembo. 
