Vožnja avtomobila - strahovi in izkušnje

Ajde, kupite kaj: Mali oglasi

zbiram za vožnje

V glavnem pa kar se tiče avtomobilov bomo pisale v ustrezni temi. Suzek joj, ne pisat takih reči, sem kar kolcnila, ko sem prebrala

Same here. Izpit imam 4 leta, v tem času sem se za volan usedla točno 2-krat. Malce strahu sem sicer imela že pred urami vožnje, ampak so me domači prepričali, da sem šla v to. Morda je bila to že v startu napaka, ne vem. Dejstvo je, da me je vožnja po nekaj urah začela veseliti in sem dokaj hitro prišla do predizpitne... kjer se je zame vse ustavilo in strah se je vrnil. Pa niti nimam nekega pravega vzroka, nobenih groznih izkušenj. Po opravljenem izpitu sem še 2-krat vozila z bratrancem, ampak sem bila tako živčna, da ni bilo za nikamor.
Na tem področju padem na celi črti, totalno nesigurna sem vase (s čimer drugače ravno nimam problemov). Ne vem, od kod mi ta strah, pravo fobijo imam. Že ničkolikokrat sem rekla, da si bom kupila dodatne ure v avtošoli, ampak ne vem koliko to sploh ima smisel, verjetno moram najprej razčistiti pri sebi. Z orientacijo drugače nimam problemov, težko pa si ustvarim realno sliko, ko gledam v vzvratno ogledalo.
V glavnem, prav zoprno je vse skupaj. Po eni strani bi rada vozila, po drugi strani pa imam občutek, kot da mi itak ne bo nikoli uspelo.

Ma to z ogledali in ocenjevanjem razdalj v križišču ali pri parkiranju je stvar, ki se je navadiš. Tudi meni na začetku sploh ni bilo jasno, koliko mi še manjka do avta, ko sem parkirala. Sem rabila kar nekaj časa, da sem se navadila. Pa prvič na avtocesti tudi slučajno nisem znala oceniti, kako hitro se približuje avto za mano. Če nimate kakšnih posebnih težav z vidom, bo to vsekakor prišlo s prakso 

Je pa mogoče res smiselno, da najprej razmislite, česa točno vas je najbolj strah pri vožnji (da poškodujete avto, da boste izpadle nesposobne pred drugimi v prometu, da ne morete imeti vsega pod nadzorom...). Meni je šlo najbolj na živce, ker nisem mogla vedno tako kontrolirati avta, ko bi si želela. Enostavno je šlo vse prehitro zame in nisem sfolgala sklopke, ogledal, prestav itd. In potem sem se počutila totalno nesposobno Najslabše je, če na tej točki obupaš. Pomaga namreč samo vaja, vztrajnost in čim bolj mirni živci.

Pri tem res pomaga vaja in zaupanje vase.V gl, prvič ko sem vozila v Ljubljani, me je tip popokal v avtomatika, takoj na zabito obvoznico in potem še na avtocesto (pred tem nisem vozila po avtocesti, niti enkrat nisva šla z inštruktorjem).
In ja, na koncu sploh ni bilo stresa, ceste kot ceste.
Normalno je, da te veliko stvari v avtošoli ne naučijo in komaj z leti vidiš, kakšen začetnik si bil.
Tako da vaja, vaja, vaja in veliko samozaupanja.
Meni osebno avtomobil pomeni veliko in si ne predstavljam, da bi bila odvisna od javnega prevoza in od drugih.Strah pred nekontroliranjem in napakami pa se da obvladati, zato pa so avtošole in dodatne ure in tečaji varne vožnje, če že ne gre drugače.
Seveda, če pa želja ni dovolj močna in je strah res paničen, si pa na cesti res lahko narediš več škode kot koristi.

U fajn tema :). Jaz imam izpit približno 4 leta in od začetka sem veliko več vozila kot npr. zadnje leto. Ko sem enkrat za volanom in peljem mi je ok, vendar pa imam še vedno malo čuden in nelagoden občutek preden se spravim v avto (ki pa se zdaj, ko že nekaj časa nisem ornk redno vozila, jasno samo še povečuje). Drugače mi je vožnja sama po sebi všeč, sploh po avtocesti in po kakšnih samotnih poteh, sovražim pa "cijazanje" na eni in živčnost ostalih udeležencev v prometu na drugi strani, ko vozim po Ljubljani. Mislim pa da je pri meni za počasno opuščanje vožnje krivo predvsem dejstvo, da ne znam bočno parkirat (ok če bi si vzela lepo ene 10 min, bi ga že spravla, ker na sovoznikovem sedežu mi je vedno vse jasno, samo ko sem sama voznica pa zablokiram, ampak v LJ sredi ulice si vzet 10 min preprosto ne obstaja in mi je zato smotano zaradi drugih živčnežev). Pa tudi to mi ne pomaga najbolj, da imava z mojim skupen avto, ki ga, kadar greva kam, itak vedno vozi on.

Tudi jaz zelo uživam v vožnji, moj večni strah je le parkiranje, še posebej bočno. Veliko sem prevozila po avtocestah, lahko več ur skupaj prevozim. Ravno prejšnji vikend sem BP peljala do Dunaja. Kar se parkiranja tiče pa točno vem, da mi manjka samo praksa in če bi bila dvakrat ali trikrat prisiljena bočno parkirati, bi že obvladala. Se mi pa zdi zelo odgovorno, da v primeru, ko niste prepričane v svoje vozniške sposobnosti, naredite še par ur v avtošoli. 

Jaz rabim dva parkinga prosta, da lahko bočno parkiram


Hehe v takem primeru se jaz kar naravnost notri zapeljem .