Problemi s starši

Točno tako!
Lahko ima družino in je dovolj stara, ima spolne odnose, spi pri fantu, torej je dovolj stara, da skrbi sama zase. Sej pravim. Naj gre stran od doma in zaživi na svojem in bo imela zasebnosti in intimnosti za izvoz. Dokler je doma pa naj igra po hišnih pravilih. Simple...
Mislim...zdej ste celo štalo naredile zato, ker punca ne sme spati pri fantu?
Nevem no, ampak jaz nebi šla zarad tega klicat socialne.

Ful kaže to svojo odraslost, da pri 22ih uhaja od doma.
Ja, lahko bi imela pri teh letih družino, pa je nima, in živi na račun tastarih.

In če je nekomu tako hudo, glej tam so vrata, pa gremo..... Naj se preseli, saj ji mama nič ne more. na policiji bi se ji tako smejali.

Mogoče ne bi bilo neumno slišat tudi drugo stran, ne pa samo jamranje ene 22letnice, kako je mamica grda in je ne pusti spat pri fantu.

Mislim, da ni pol tolko hudo, kot si vsi predstavljamo.
Se pa verjetno tolko kregajo zarad drugih stvari, tudi zaradi nestrinjaja z zgoraj omenjenim problemom. Če se mama NE strinja, da gre ona spat k njemu in je zato slabe volje potem še dva dni, je zame čisto opravičljivo.Prepoveduje ji pa ziher ne, ker če bi ji, punca nebi prespala do zdaj niti ENKRAT. Kaj šele, to da beži. Če bi jaz pobegnila ali delala nekaj proti volji staršem, verjemi, da to za sabo nebi potegnilo le mamino slabo voljo!!!
Glede na situacijo, bi jaz rekla, da gre za pretiravanje. Kako pa iz njene pripovedi vemo, da je ona tako zelo vzorna? Jaz nevem. Mogoče pa mama nima več zaupanja v njo. Je možno? Meni se zdi, da ja.

Dodatek sem šla prebrat vse ostale poste in verjetno je mama res posesivna. Težko se je sprijaznila, da sta odrasli oz. da odraščata. Sej pri meni je bilo podobno. Samo jaz sem se res vsakič poskušala pogoviriti pa ne takrat kadar je jezna. Takrat ne pomaga. Pač, če sva šli kam sami in sva bili obe razpoloženi.
S tem, da jaz kljub vsemu res nisem hodila spat k fantu, ker jima je bilo to nedopustno.
Pa pač nisem šla, sej ni konec sveta.
Kar se tiče pa teženja glede šole pa verjemi, da to posluša vsak drugi otrok.

Tako kot Alexa tudi jaz mislim, da se mama težko sprijazni s tem, da hčerka odrašča (in jo mogoče podzavestno dojema kot tekmico).
Ali pustimo otroke, da prespijo pri partnerjih ali ne, je stvar vsakega posameznega starša, mene je bolj zmotilo to, da mama sploh noče slišati za fanta (to se mi ne zdi normalen odnos in lahko samo upam, da ne bom kdaj zganjala takšnih scen, razen če ne bo za to zelo dobrega razloga). Še bolj pa me skrbi to, da se Alina naravnost boji, kaj bo, ko bo prišla mama domov. Mislim, da se tako zapleteni odnosi najlažje rešijo z malo distance, npr. če se Alina odseli (vendar ne skrega, ampak poskuša še vnaprej vzdrževati stike, kako pogoste, bo že sama presodila). Ponavadi se starši potem lažje sprijaznijo s tem, da otroci niso več otroci.
Kar se tiče prepovedi, ki jih omenjate, pa so meni španska vas, čeprav sem sicer imela zelo stroge starše, vendar so se na podlagi izkušenj naučili, da mi lahko zaupajo. Meni se zdijo nesmiselne in tudi ne mislim, da bi se morali ljudje poročiti, da bi lahko živeli skupaj.

moje mnenje, dokler živimo pod streho staršev imamo dve možnosti, se
sprijaznimo z njihovimi pravili ali pa seselimo (če kompromis ni možen)



tak da bolj ali manj se strinjam s katjo, je pa res da je njeno razmišljanje malo drugačno od drugih saj je že samam mamica

Vsaka palica ima dva konca:
To, da mama noče fanta spoznat, je otročje ali pa obstaja razlog, zakaj hčerki preprečuje zmenke z njim.
Starše pač skrbi za svojega otroka.
Puntali smo se pa vsi. Moji so bili tudi najbolj grozni starši, "selila " sem se vsak mesec, ampak ko si črto potegnil, dajali so mi denar in me živeli. Torej tako hudo tudi ni bilo.
In če pogledam za nazaj, so imeli prav, da čisto vsake oslarije niso pustili.
Sama pa sem enaka. Trenutno se Nejc punta in skoraj seli, ker mu ne dovolim petard metat ( Vsi prijatelji jih pa lahko). to je bilo joka in skoraj je že pakiral.

Če je punci tako za umret hudo, naj spoka kufre, pa piči skozi vrata.

Hahaha, Katja, saj vem, da tebi ni doma prav nič smešno, ampak bere se pa kot komedija - pakira zaradi petard...
No ja, še vse kaj drugega nas verjetno čaka. Včasih poslušam loputanje z vrati in si mislim, kaj šele bo...

alina85, kako je pa tvoja mama spoznala tvojega očeta? Je najbrž kar nekajkrat pri njem prespala (in obratno), preden sta imela tebe, kajne? Malo jo pobaraj, da je to pač proces spoznavanja partnerja in vprašaj, ali ti ne želi le najboljše (čeprav iz njenega žaljenja in poniževalnega odnosa lahko že takoj sklepamo, da nekaj ne štima ) in da naj malo bolj zaupa tvoji presoji glede fantov- namreč več ko bosta skupaj, več kot se bosta pogovarjala, bolj se bosta spoznala, to pa je zelo pomembno za neko trajnejšo vezo. Bega od doma k fantu ti jaz ne priporočam, ker si boš tako le nakopala jezo staršev. Zakaj ga kdaj ne povabiš (s privoljenjem mame seveda) domov na kosilo, da se še malo spozna s starši, da bi se le zavedli, da ni nobena pošast in da bi jih vsaj malo manj skrbelo, ko bi bila z njim, četudi samo popoldne na sprehodu? Tudi jaz imam starše, ki so v nekaj sveto prepričani, dokler jih tako dolgo ne ''filam'' s svojimi argumenti, da na koncu slej ko prej pristanejo na kako stvar. Je pa res, da imam v šoli samo najboljše ocene, doma veliko pomagam in grem le rekdo ven, pa še takrat točno vedo, s kom sem, kaj delam, kdaj bom nazaj. Malo je treba poznat starše, tu pa tam kdaj prikimat tudi ko ti kaj ne paše, tako se daleč pride. Jaz resnega fanta sicer še nisem imela, ampak mama bo kar skakala po zraku od veselja, ko ga bom, ker ve, da imam precej stroga merila in da znam poskrbeti zase, da se ne bom opekla, mi pa privošči srečo. Enako svetujem tebi- ne daj ji razloga, da bi podvomila vate. Dokler živiš doma, bo pač treba živeti z mislijo, da te nekdo omejuje, ampak preden se odseliš, da bi se rešila mame, dobro razmisli, ali sta s fantom tega sposobna (predvsem finančno).