Upam, da ne pretiravaš, ker vem zase, da kadar sem kaj hotela od staršev (v smislu, da bi mi pustili) pa potem niso, sem bila vedno tako jezna, da sem vsakič zeeeloooo pretiravala, kadar sem drugim pripovedovala o stanju doma. Tudi moja mama je precej muhaste narave in ima obdobja, ko ne veš ali se bo pogovarjala s tabo ali ne, no zdaj, ko je starejša je veliko bolj mila in krotka (smo jo malce prevzgojili)

.
No pa ne trdim, da je tudi pri tebi tako, ampak...
Pravijo tule gor "dovolj si stara, da imaš lahko fanta in lahko hodiš spat k njemu"... no jaz pri 21ih oz 22ih tudi nisem smela hodit spat k fantu (in verjetno tudi moji otroci ne bodo, razen če bodo pri teh letih poročeni, ker se mi ne zdi prav) in sem imela ogromno prijateljic, ki tudi niso smele pa so zdaj čisto srečne. Poznam tudi primere, ko starši niso hoteli spoznavat "fante" ali "punce" zaradi tega, ker se jim ni zdelo smiselno vsake pol leta spoznat nekoga novega pa so pač čakali, da pride tisti/a pravi/a. No pri meni ni bilo tako, ker so hoteli vedeti s kom se družim pa so se vsakič spoznali z mojim fantom, čeprav jih ni bilo veliko :).
Kar hočem povedati je to, da je res kar parvijo punce...ko se boš odselila boš lahko igrala po svoji pravilih in če to želiš in ti je tako grozno doma, potem ne bo problem zbrati poguma in iti. Dokler živiš pri starših se probaj prilagoditi, jaz res mislim, da ti ne želita slabo. Vedno pa boš dobrodošla doma, sploh ko se jeza ohladi (če se odločiš spokati), razen, če res nista dva psihopata. Potem ju pa sploh ne rabiš.