Prijatelj me ignorira - kaj naj naredim?

Se strinjam z Zanesljivo.

Če ga kontaktiraš boš vsaj sama s sabo razčistila, v smislu, da si se potrudila za vajino prijateljstvo in si bila ti tista, ki je se je poskušala pogovoriti. Četudi te zavrne (kar te po mojem mnenju ne bo), boš vsaj ti pomirjena in boš lahko šla naprej, čeprav na začetku stežka. On pa bo vedel, da ti to prijateljstvo nekaj pomeni in če bo tudi on enakega mnenja (in čustev) se bo seveda odzval in se potrudil.

Bolje da s tem razčistiš zdaj in se ne po nepotrebnem obremenjuješ dokler se nekaj samo od sebe ne bi premaknilo (vem kako je to, sama sem tudi takšna ). Če te pa morda res ne upa sam poklicati bo pa na ta način led prebit.


Zala

Pozdravljena,

naj še jaz povem svoje mnenje oz. moj pogled na tvojo zgodbo. To, kar se ti dogaja v zvezi s tvojim prijateljem oz. bivšim ljubimcem se meni zdi povsem normalno in nesebično dejanje z njegove strani. Zakaj? Ne vem, na kakšen način sta se vidva sporazumela (kdo je dal predlog oz. kdo je bil bolj za to, da gresta narazen), toda če si bila ti tista, ki je to predlagala, to še ne pomeni, da se on strinja s to potezo. Lahko da se je strinjal, a kljub temu te ima še vedno rad in ni hotel ugovarjati tej odločitvi, se je vdal, ker se lahko zaveda, da če tebi ni to veza, ki te osrečuje, potem on ne more na ta račun ničesar narediti. V zvezi, ki deluje, morata biti preprosto dva, eden sam v zvezi, ki še upa, pa je polovičarstvo. Polovičarstvo pa ne vodi nikamor.
Da se vrnem na tisti "zakaj". Verjetno te ima on še vedno rad, goji močnejša čustva do tebe kot le prijateljstvo. Da se hoče oddaljiti od tebe pa je zato, ker te hoče pozabiti, kajti jaz si ne predstavljam, da bi bil pravi prijatelj ženski, katero imam rad, ona pa pričakuje le prijateljstvo. Da bi jo jaz gledal, kako se ona zaljublja, kako z iskrico v očeh opazuje drugega moškega in mi razlagala kaj čuti do drugega moškega, jaz pa še ves zaljubljen vanjo...Mene bi to ubijalo, trgalo bi se mi srce. Zato raje žrtvujem prijateljstvo in se umaknem, kot pa da preživim mesece, leta depresivnih dni in upati, da morda pa ji nekega dne spet klikne in bo z mano srečno živela do konca življenja. To sodi v pravljice, resnično življenje pa je čisto nekaj drugega. Pravi prijatelj je tisti, ki ti nesebično pomaga in svetuje, ne pa nekdo, ki igra prijatelja samo zato, da te na način zavaja z namenom, da te pridobi. Kako bi ti zmogla nekomu, v katerega si zaljubljena, dati neko neodvisno mnenje o nekomu, v katerega je  zaljubljen on? Če si iskrena, potem je tvoj odgovor "nemogoče".
Ne pravim, da je to to, kar se dogaja s tvojim prijateljem. Lahko se motim in je ozadje čisto nekaj drugega. Je pa zelo verjetno in možno in tudi sam sem to doživel in storil točno to, kar je tvoj prijatelj. Če z njim nimaš namena ostati, ga pusti pri miru, da razčisti sam s sabo in te preboli. Lahko te potem sam kontaktira in skuša biti tvoj pravi prijatelj, a dokler kaj čuti do tebe to ne bo mogel biti. Lahko ga pokličeš in ga vprašaš, kaj se dogaja. A ne drezaj vanj in mu dajati lažnega upanja,kajti z vsakih kontaktom mu podaljšaš to bedo prebolevanja za nekaj tednov.

Tako, pa sem se razpisal. Upam, da nisem bil predolg in si razumela, kaj sem ti hotel povedati. Če sem bil pa predolg, pa me opozorite, da naslednjič skrajšam blebetanje in povem bistvo .
Lp

Mislim, da nam ljudje s svojim vedenjem dajo velikokrat jasno povedati, kaj njim pomeni konkreten odnos. Se pravi: se distancira = odnos mu ne pomeni toliko, kot bi bilo zaželjeno. Se strinjam s puncami zgoraj - dejta se pogovorit, vendar zahtevaj jasen odogovr, kako si on predstavlja vajino prijateljstvo. Podobna situacija je opisana v knjigi "Mu pač ni do tebe" (Behrent), zato toliko pametujem Srečno!

Oba sva dala pobudo, da je konec, ker pač to ni to. Pogovarja se z mano, jezen ni, ampak na vprašanje zakaj me je ignoriral toliko časa pa noče odgovoriti. Jaz pa tudi ne drezam vanj, ker si verjetno misli, da sem tečna. Boli pa me, da je govoril koliko je odnos vreden, sedaj pa se niti malo ne potrudi. Zaprl se je vase kot školjka. 

Če s tvoje strani ni to to, pol se nima smisla spraševat zakaj sta prekinila stike. Tako je pač to. Ko greš z nekom narazen in to ni važno na kak način, tudi na tak kot sta šla vida, ni mus, da ostaneta v stiku.
Lahko, da ima še on vedno čustva zate in mu je bolje, da te ne vidi, torej mogoče je res bolje, da ne drezaš vanj, če ti ni več do njega kot samo prijateljstvo.

On mi je prvi povedal, da to ni to in jaz se s tem strinjam. Dvomim, da bi mi lagal in prikrival čustva. Kaj bi imel od tega? Čemu bi to počel? 

Če bi mene nekdo ignoriral bi me to zelo razjezilo, še bolj pa prizadelo, ker redko katera stvar v kakršnikoli odnosih tako zelo boli kot ignoranca. Sem jo doživela s strani zelo dobre prijateljice v srednji šoli. Kar tako, čez noč se ni več javljala na moje klice, na povabila za popoldansko rolanje in sprehod do najine najljubše slaščičarne. Priznam, da sem zaradi tega tudi jokala, ker nisem razumela kaj se je spremenilo. Kaj sem storila? Nisem je več klicala, na šolskih hodnikih pa sem jo še vedno pozdravila, čeprav sem doživela hladen tuš. Kasneje sem izvedela, da je bila ignoranca rezultat nove družbe, v katero jaz nisem sodila in se v njej tudi nisem našla. Še njeni starši so me spraševali zakaj me ni nič več naokoli in pa če lahko X pomagam, ker se ji je v šoli vse ustavilo in poslabšalo, češ "pridi, se bosta spet skupaj učili"  in pa "joj, zakaj te ni nič več naokoli?" itd.

Leto je šlo naokoli, jaz sem se vpisala na faks, punca je 4. letnik prežurala, prešpricala, rezultat je bil padec na maturi in s tem velik šok, naslednje leto jo je opravila, se vpisala na faks (isti kot jaz a druga smer) in sedaj, ko ga jaz končujem, ona ždi v prvem letniku in kot kaže bo tako tudi ostalo. Tedanja družba je šla, ko sem še imela profil na FB mi je poslala sporočilo v smislu kam sem se izgubila (???) in da bi bilo lepo če bi se dobili na kakšni kavici. Vljudno sem odpisala naj me kontaktira na telefonsko številko, čeprav mi do te kave sploh ni bilo, še sedaj mi ni, ker itak nimava čisto nič več skupnega in bi samo gledali na uro na tej kavici.

Uf sem se razpisala glede tega, pa nič zato. Ravno v kontekst je pasalo.

Torej, fant že ima nek razlog, da te je postavil na hladno. Če boš silila vanj, se bo stvar končala še slabše kot kaže, po moje se mu boš z "vsiljivostjo" čisto zamerila. Jaz bi mu na tvojem mestu poslala kakšno sporočilo, da naj te kontaktira ko bo imel kaj časa in da se zmenita za kratko kavico. Pusti mu čas, da te začne pogrešati. Če te bo pustil na cedilu in ne bo poklical, boš pa takoj vedela koliko je ura - očitno mu ni do tega, da bi ostala prijatelja.

Tale ignoriranja so meni tako smešna in otročja zadeva, sama se je ne poslužujem ravno zaradi tega, ker imam izkušnje s tem in kot sem rekla, ker to zelo boli.

Drugače sem pa tudi jaz svojemu prvemu fantu (leta nazaj), ko sem z njim prekinila rekla, češ da se bova slišala in ostala v stiku, čeprav potem temu ni bilo tako na mojo željo. Ampak tisti moment, ko nekomu poveš, da se vajina pot konča, hočeš biti iskren a vendarle vseeno paziš, da osebe ne boš še bolj prizadel in potem potrdiš njegovemu vprašanju "ostaneva v stikih?" čeprav osebe ne bi rad več imel ob sebi niti kot prijatelja.

bilo i prošlo. 

Pojdi na kavo, izgubiti nimaš kaj. Poleg tega pa je možno, da se ji je kaj takega vmes dogajalo, na kar ti sploh pomislila ne bi. Pa še kakšno pojasnilo boš mogoče dobila.