Me veseli, da nisem edina s takim problemom in se nekatere najdete v mojem opisu.
Sydelle je napisal/aamandedgirl omg, kot da bi sebe brala. S to razliko, da jaz še nisem ''našla'' dejavnosti, kjer bi spoznala nove ljudi - pa še tako
težko mi je iti v neznano skupino in biti sprošena (čeprav o sproščenosti je tudi druga tema). Po drugi strani uživam na kakšnem
rock/metal koncertu (čeprav že tako dolgo nisem bila
pa tudi nikoli nisem ravno spoznala koga tam, ker sem pač
zaradi glasbe šla ... mah, pravi samotar
).
Joj, da bi ti vedela, kako mi je bilo težko iti na trening. Še večji problem mi je predstavljal to, da so same ženske, ker se sama na splošno veliko lažje in prej spoprijateljim s moškimi kot s ženskami.
Sama grem tudi rada na kakšen party (trance, techno,...) in grem zaradi glasbe, da se sprostim, naplešem, zdivjam, ne pa da sklepam neka nova prijateljstva. Na partyje grem res vedno zaradi sebe in boljšega počutja ter ne zaradi druženje z ostalimi. Ponavadi se z ostalimi pogovarjam le na začetku ali na koncu.
tsue je napisal/aGlede alkohola pa enako.. Tudi jaz ne pijem in se vsi čudijo kk je pa zdej to možno da js ne pijem in mi pravijo kaj zamujam ker se ne ulijem vsak vikend. Tudi če bi lahko šla zvečer ven res nevem kaj bi delala, ko pa vsi hodijo ven z namenom da se ulijejo.
Sama tudi ne morem tega razumeti, ok sej se ga kdaj napiješ, ampak vsak vikend? Kakšen je to sploh smisel? S takšnimi ljudmi je potem tudi problem, ker se z njimi pogovarjaš pa ti npr. 3x povedo isto stvar, drugi dan se ne spomnejo pogovora in podobno. Poleg tega pa mislijo, da so frajerji, ker se ga napijejo
quote:f7ab93c05c="*lučka*"Pa sem mislila, da sem edina s takšnim "problemom".
Enako...
Ketka je napisal/aNe morem pomagati, ampak mi ni do druženja z nevzgojenimi, nerazgledanimi in neumnimi ljudmi, s katerimi je višek pogovora
hrana, pijača in opravljanje drugih.
Podpis
Poleg tega opažam, da še zdaleč se mi ne da pogovarjati z nekom, samo da se pogovarjam - "za lepo videt". Sedaj delam in z nobenim nisem dobila skupnega jezika (že res, da so večinoma 35+). Največ delam z nekim fantom in zmeraj, ko sva kje v bližini in delava, pride šefica in reče: "Joj, vidva sta pa vedno tako tiho." Kako me to moti!
Kaj naj se pogovarjam, če se pa nimam o čem? Enostavno ne najdem ničesar takega in tudi on je bolj tihe narave, tako da po eni strani obema to ustreza.
bubica10 je napisal/aZdaj sem itak doma cele dneve, nisem več v LJ, ker grem s faxom proti koncu.
...kam pa naj grem? S kom? Tule okrog pri nas se nič kaj ne dogaja, po gostilnah so eni in isti - mislim, na te mojih let - ki ali delajo ali pa sedijo v gostilni in celo plačo tam pustijo, živijo pa še pri starših. Jaz se nekako ne morem z njimi poistovetiti, imam druge cilje v življenju....Vse skupaj je en začaran krog.
Odkar tudi sama nisem več v Lj, imam bolj malo stikov z ostalimi ljudmi. Sem postala bolj odmaknjena, osamljena in me po eni strani to moti, saj sem zelo rada v družbi in se zabavam. Po drugi strani se mi zdi pa popolnoma brezveze družiti s ljudmi, s katerimi nimam ničesar skupnega in mi ni do njihovega druženja. Včasih sem se tudi pretirano prilagajala ljudem, čeprav mi ni bilo povšeči, sedaj pa povem tako kot je, sem prilagodljiva, vendar vse do določene mere. Tudi se ne več pretirano predajam, da bodo drugi na boljšem, čeprav bom jaz na slabšem in podobno. Ubistvu sem se začela upoštevati kar mi je všeč in temu prilagajati svoj način življenje. Ne oziram se več na mnenja drugih in me tudi skorajda ne ganejo, saj se vedno najde nekdo, ki ima nekaj za povedati čez mene. Zadnje čase se res bolj posvečam sebi (kolikor mi čas dopušča) kot pa družbi in gradim na samozavesti saj mi je kar upadla in se mi zdi, da me tudi to ovira pri navezovanju stikov. Ni mi sicer všeč moje trenutno družabno življenje, saj do sedaj nisem bila nikoli tako osamljena kot sem trenutno, vendar dokler ne bom dobro spoznala sama sebe, verjetno ne bom mogla biti sproščena v družbi in sklepati nova prijateljstva.
KrvavaMeri je napisal/aZdaj sem se spomnila na še en način druženja zaradi druženja. "Tako dolgo nisem šla na pijačo s prijateljico iz OŠ in bi se spodobilo, čeprav se nimava o čem pogovarjati." Torej greš s komer koli, samo da greš, ali greš z nekom, ker bi se "spodobilo".
Včasih sem to počela, sedaj se
požvižgam na pravila o druženju, ki omejujejo moje zadovoljstvo.
Podpis
).
Najbrž zato, ker tudi jaz tega ne počnem. Saj mislite na to, da greš ven in se družiš pač s "prvim, ki pride mimo" samo zato, da nisi sam?
Včasih sem bila daleč bolj družabna IRL, veliko pogosteje sem hodila ven, na kave, kamor koli. Zdaj sem se s temi ljudmi zelo oddaljila - ker imajo stalne partnerje, ker se naše mišljenje zelo razlikuje, ker ne dobim nobene inspiracije iz druženja z njimi.
Žurat ne hodim, ker sem izbirčna pri glasbi in družbi (ne morem iti na koncert skupine, ki je ne poznam dobro, ker mi to uničuje filing, ne morem iti kar z eno prijateljico in njeno družbo, ker imam rada intimnejše skupine, če grem prav ven, ne morem iti sama, ker nisem tak tip). 
Se mi zdi, da se ves onesnažen zrak rezultira v bistveno večji stopnji neumnih/apatičnih/prepotentnih ljudi. 
Kar je super za znanstveno družboslovno raziskavo, za potencialnega partnerja ... not so much. 
ali morda raje 
?
. 
