Prijateljstvo

+ 1

V bistvu sovražim druženje zaradi druženja.

Ja, Madeira*, nekako tako.

Bubica, ravno zadnjič mi je ena sošolka veleumno dejala, da sem samska, ker nikamor ne hodim. A bejž.
In če bi hodila ven v Zasavju, bi zjutraj odšla direkt v samostan. Se mi zdi, da se ves onesnažen zrak rezultira v bistveno večji stopnji neumnih/apatičnih/prepotentnih ljudi. Kar je super za znanstveno družboslovno raziskavo, za potencialnega partnerja ... not so much.

quote:376481535c="madeira*"

Zdaj sem se spomnila na še en način druženja zaradi druženja. "Tako dolgo nisem šla na pijačo s prijateljico iz OŠ in bi se spodobilo, čeprav se nimava o čem pogovarjati." Torej greš s komer koli, samo da greš, ali greš z nekom, ker bi se "spodobilo". Včasih sem to počela, sedaj se požvižgam na pravila o druženju, ki omejujejo moje zadovoljstvo.

Ja, "pravila" o druženju

quote:9841cadb3a="madeira*"


O, kruta

quote:bdd0979bf9="madeira*"
A to dejansko kdo dela?

Ja, jaz jih nekaj poznam (predvsem moških).

Ah sigurno se najde kdo 

Joj jaz pa včasih kar trpim, če morab bit cel vikend doma. Dobr ne rečem, kak vikend super paše, al pa da rečeva da mava s fantom svoj vikend. Samo včasih  mi je pa res grozno, da moram bit doma. Na srečo, trenutno tista peščica prijateljev s katerimi se družim, so mi full prijetni, so za žur in se z njimi da pogovarjat še kej druzga kot o hrani in pijači .

Tko da mogoče je čist stvar gledanja, "frendi" ki mi niso v redu so zame že zdavnaj zgodovina...in to tudi sami dobro vedo hehe . 

It's not that I'm antisocial. I just don't like you--> tole bi potem lahko bil izgovor za nekatere od vas
Jaz sem v srednji šoli imela dve res super prijateljici, potem pa smo šle vsaka na svoj faks in smo se malo porazgubile, sicer ko se vidimo je isto kot v srednji.Med časom, preden se mi je začel faks, sem bila pri mojem in sam mi je poskušal vsiliti njegovo družbo, za katero pa sem komaj takrat spoznala, kako zgrešena je-od tega, da ga en kolega kliče samo ko ga rabi, do njegove ljubosumne punce.Pač s takimi se nisem hotela družiti in veseli me, da je tudi sam omejil družbo, ker nekateri so bili res cvetke-glavni cilj je vleči čim dlje status in se vsak vikend napiti.Super, da jih je le nekaj normalnih, s katerimi fajn shajava.
No, potem na faksu sem spoznala nekaj ljudi, ki so mi res prijatelji,kar pomeni da se dobivamo tudi po faksu.Čeprav prijateljici, s katerima si zaupam vse nista moji sošolki, ampak sem ju spoznala preko neta in se super ujamemo (isti sarkazem, ljubiteljice živali, malo smotane...)
Tako da ni greh poskusiti preko tega foruma ali pa kakšne strani, kjer se srečujejo ljudje z istimi interesi.

Me veseli, da nisem edina s takim problemom in se nekatere najdete v mojem opisu.

Joj, da bi ti vedela, kako mi je bilo težko iti na trening. Še večji problem mi je predstavljal to, da so same ženske, ker se sama na splošno veliko lažje in prej spoprijateljim s moškimi kot s ženskami.
Sama grem tudi rada na kakšen party (trance, techno,...) in grem zaradi glasbe, da se sprostim, naplešem, zdivjam, ne pa da sklepam neka nova prijateljstva. Na partyje grem res vedno zaradi sebe in boljšega počutja ter ne zaradi druženje z ostalimi. Ponavadi se z ostalimi pogovarjam le na začetku ali na koncu.

Sama tudi ne morem tega razumeti, ok sej se ga kdaj napiješ, ampak vsak vikend? Kakšen je to sploh smisel? S takšnimi ljudmi je potem tudi problem, ker se z njimi pogovarjaš pa ti npr. 3x povedo isto stvar, drugi dan se ne spomnejo pogovora in podobno. Poleg tega pa mislijo, da so frajerji, ker se ga napijejo
quote:f7ab93c05c="*lučka*"Pa sem mislila, da sem edina s takšnim "problemom".
Enako...

Podpis Poleg tega opažam, da še zdaleč se mi ne da pogovarjati z nekom, samo da se pogovarjam - "za lepo videt". Sedaj delam in z nobenim nisem dobila skupnega jezika (že res, da so večinoma 35+). Največ delam z nekim fantom in zmeraj, ko sva kje v bližini in delava, pride šefica in reče: "Joj, vidva sta pa vedno tako tiho." Kako me to moti! Kaj naj se pogovarjam, če se pa nimam o čem? Enostavno ne najdem ničesar takega in tudi on je bolj tihe narave, tako da po eni strani obema to ustreza.

Odkar tudi sama nisem več v Lj, imam bolj malo stikov z ostalimi ljudmi. Sem postala bolj odmaknjena, osamljena in me po eni strani to moti, saj sem zelo rada v družbi in se zabavam. Po drugi strani se mi zdi pa popolnoma brezveze družiti s ljudmi, s katerimi nimam ničesar skupnega in mi ni do njihovega druženja. Včasih sem se tudi pretirano prilagajala ljudem, čeprav mi ni bilo povšeči, sedaj pa povem tako kot je, sem prilagodljiva, vendar vse do določene mere. Tudi se ne več pretirano predajam, da bodo drugi na boljšem, čeprav bom jaz na slabšem in podobno. Ubistvu sem se začela upoštevati kar mi je všeč in temu prilagajati svoj način življenje. Ne oziram se več na mnenja drugih in me tudi skorajda ne ganejo, saj se vedno najde nekdo, ki ima nekaj za povedati čez mene. Zadnje čase se res bolj posvečam sebi (kolikor mi čas dopušča) kot pa družbi in gradim na samozavesti saj mi je kar upadla in se mi zdi, da me tudi to ovira pri navezovanju stikov. Ni mi sicer všeč moje trenutno družabno življenje, saj do sedaj nisem bila nikoli tako osamljena kot sem trenutno, vendar dokler ne bom dobro spoznala sama sebe, verjetno ne bom mogla biti sproščena v družbi in sklepati nova prijateljstva.

Podpis