Kapo dol vsem, ki ste našle motivacijo v boljšem počutju.

Hehe, mogoče se pa jaz redko počutim tako slabo, da bi si rekla - kety, pejd mal gibat, pa bo bolš.

Pri meni je očitno motivacija čist zunanja. Telovadba pa notranja motivacija mi je bolj tko, kot da bi se k učenju spravljala izključno zato, da bi več stvari znala in bila potem boljši, uspešnejši,... človek.

Haaalooo!!! Tega pri meni žal ni.

Saj pravim - vsaka čast tistim, ki to imate!!!!!
No, sicer na fitnes sem se po treh, štirih letih že navadila in mi je postal tiste 3x na teden že čista rutina. Ne grem pa ravno z nekim jao superduper veseljem tja. Edino, če kakšen teden ne morem it (zaradi bolezni ali kaj takega), potem pa ga že močno pogrešam in takrat se vrnem z veseljem. Sem pa začela tja hodit zato, da mal pošlihtam svojo postavo in zaradi tega hodim tja še danes, je pa res, da sem se navadila in bom najbrž hodila še tudi potem, ko, če kdaj pač bo ta postava takšna, kakršno želim.
Jutranji tešče kardio mi je pa fajn, ker me mal zbudi in ker se resnično, resnično ultra hitro poznajo rezultati. Zato bo tudi le-ta stalnica še naprej.