Nikogar nisi žalila? Kaj pa so tvoji homofobni komentarji drugega kot žalitev LGBT skupnosti?
Do homofobije imam ničelno toleranco in mi je popolnoma vseeno ali ti to vzameš za osebni napad!

Tincekmandarincek urejeno tako, da se lahko odločijo zanjo le pari, vendar pa zdravnikova naloga in dolžnost NI preverjanje, ali je ta par ''resničen''.. Torej teoretično gre lahko bodoča mati samohranilka + njen dober prijatelj in bosta enako obravnavana kot 2 poročena.
Razlog je pa (tudi) v tem, da se moraš za umetno oploditev pošteno psihično pripravit, prinaša velik stres (še posebej ob neuspehu), tako da se zanjo ne odloča 'kar vsak'.

To se mi zdi največji problem, ker ljudje mislijo da če bo nekaj dovoljeno, bodo pa vsi to počeli. NE. Imaš le možnost da se zanjo odločiš. Kaj storiš, je pa potem odvisno od tebe.
In če bi imeli geji pravico do poroke, zato zagotovo nebi bilo več gejev ali pa da bi se kar ''na novo ustvarjali'' (no razen seveda potem ko bi imeli otroke, ki bi bili vzgajani kot geji, ane ) }:)

Najbolj žalostno pa je, da se odloča in sodi o peščici ljudi, pa še to o pravicah, ki so nam vsem tako samoumevne.

Predstavljaj si, da se ti nebi smela poročiti ali posvojiti otroka svojega partnerja, samo zato ker imaš naprimer dolge lase. O tem pa so se namesto tebe odločili drugi. Bolano skratka.

Mja...Tinčekmandarinček... Če pustim ob strani tvoje mnenje s katerim se ne strinjam in se mi tudi ne zdi, da bi temeljilo na kakšnih razumnih osnovah... Se mi zdi bistvena težava ta, da je tvoja seznanjenost z vsebino druž. zakonika ne samo pomanjkljiva, ampak zgleda, kot da si prepričana, da zakonik vsebuje člene oz. dejstva, ki jih ne vsebuje.

Na žalost, zakonik ni posebno revolucionaren, le malenkost predefinira oz. optimizira določena pravila in se prilagaja družbi, ki na srečo postaja bolj miselno odprta...

Ejga no!
Če se nekdo ne strinja z DZ je pa kar homofob??? Zakaj? Kam je pa šla pa pravica do lastnega mnenja?

Mogoče bi morali najprej definirati pojem homofobija, ki ga nekateri uporabljate kar vsepovprek!

Članek na Vivi:
Homofobije ni težko opaziti. Izraža se z izkazovanjem žaljivega odnosa do vsega, kar je povezano z istospolnimi praksami. To obsega šale, v katerih se ljudje norčujejo iz istospolno usmerjenih oseb, žaljivke in zatiranje tovrstnih dejavnosti pri drugih, na primer pri otrocih in drugih družinskih članih. Ne nazadnje se kaže tudi v obliki telesnih in besednih napadov na skupine ljudi, ki se identificirajo z istospolnimi praksami, ali pa mest, na katerih se taki ljudje zbirajo.

Primer druge fobije:

Po drugi strani pa je na teh straneh veliko izlitega žolča na račun cerkve. A če nimam nič proti cerkvi pa tudi če nisem verna, se ne smem igrati v vašem peskovniku? Nekatere še s ponosom trdite, da ste nestrpne do cerkve. Malo se zamislite.. Vsi drugačni, vsi enakopravni ali kako že? Mogoče pa tudi ve koga žalite.

Jaz menim, da nobena nestrpnost ni dobra. Sicer se je vedelo, da bo tako že pred razpisom referenduma: "Gre za neko psihozo, ki bi se utegnila razširiti in bi prišlo do množičnega spregledovanja mej dovoljenega. Zna se zgoditi, da pride do množičnega razpihovanja sovraštva ne le do LGTB-skupnosti, temveč tudi do verske nestrpnosti in protiverskih izpadov. Če bi prišlo do referendumske kampanje, bo to povzročilo hudo eskalacijo ne le homofobije, temveč tudi protiverskih izražanj," so zapisali na strani RTVslo.

Malo strpnosti do drugače mislečih ne bi škodilo. (v obe smeri!)

quote:2c84a1f6a7="_*Shaheena*_"Me pa še vedno zanima, kako lahko predlagaš poseben zakonik in trdiš, da to ni diskriminacija. A smo posebna skupina ljudi, ki si ne zasluži biti tolerirana skupaj s tako imenovanimi normalnimi* državljani?
Pa da poskušam razložit na svoji osebni ravni. Sem povsem običajno dekle, uspešna študentka z visokim povprečjem ocen, komunikativna, prijazna, nasmejana. Rada se družim s prijatelji in hodim po koncertih, kjer delam kot fotografinja. Do tega zadnjega stavka menda spadam med normalne slovence.
Ko pridem iz koncerta, me doma čaka ljubeča punca. Tu se očitno moja normalnost konča in iz uspešne študentke postanem v očeh homofobov posebno, bolno bitje, katerega bi družba morala skupaj z mojimi pajdaši izločit in za nas pisat posebne zakone (pa ne samo zakon o istospolnih partnerjih, temveč tudi zakon o istopolnih voznikih motornih vozil, zakon o zdravstvu med istospolnimi itd.; če se že nekaj gremo, bodimo vsaj temeljiti). Še več, najbolje, da nas dajo kar v karanteno in tako naredijo taborišče za pedre. Da ne bomo slučajno koga okužili.

In ali veš kako je, ko greš z ljubljeno osebo na sprehod po mestu in je bolje, da se ne držita za roke? Ker ljudje sicer nimajo nič proti gejem, samo da se držijo stran od njih, ker oni so pa vendarle posebni. To je zame homofobija, takšni ljudje pa sami sebi čudovito lažejo in ne, da si mečejo pesek v oči - mečejo si ogromne skale.

Biti gej ali lezbijka ni stvar izbire. Ne zbudiš se nekega dne in se odločiš aha, jaz bom pa od zdaj naprej lezbijka. Homoseksualnost je prirojena.
Seveda, tudi med homoseksualci so dobri in slabi ljudje. Ampak, čakaj, a ni tako tudi s heterosekualnimi? Pa zaradi enga v množici ne bom rekla, da je cela množica slaba in neprimerna ali imeti otroka ali kupiti hišo in psa. In, še bolje, naj jim kar naredijo poseben zakonik, ki jih bo izločil iz družbe še bolj, kot so že.

*Besede normalen ne maram uporabljati saj menim, da je nasploh (v tem kotenkstu pa sploh!) izredno neprimerna. V zgornjem tekstu je omenjena zaradi lažjega dojemanja in lažje predstave, saj množično velja, da je gejevstvo ni "normalno", pojem "normalnosti" pa je heterosekusalnost.

Ma prav ne morem verjet kake neumnosti sem prebrala na le 5 straneh  te teme


_*Shaheena*_

Bom citirala kar meme, da ne iščem kje je bilo to napisano.

Jaz imam očeta in mamo. Sta ločena in oba ponovno poročena - oče z žensko in mati z moškim.
Moja mama je bila vzgojena strogo konzervativno, v njeni družini kaj takega, kot je homoseksualnost, ne obstaja, se o tem ne sme govoriti. Preprosto si zatiskajo oči in se obnašajo kakor, da tega ni. Njen mož, torej moj očim (s katerim živim od zgodnjega otroštva) je največji homofob, kar sem jih kdaj srečala.
Moj biološki oče (s katerim prvih 12 let nisem imela stika) sprejema vse ljudi ne glede na spolno orientacijo, vero, barvo kože itd., prav takšna je tudi njegova žena.

Vzgojena sem bila torej v strogo konzervativni, celo močno homofobni strejt družini, a glej ga zlomka, jaz sem lezbijka.

Zanima me še, tincekmandarincek, če mi lahko prosim odgovoriš na vprašanje kakšnega mnenja bi bila, če bi imela otroka, ki je gej? Vzgojen v tvoji, hetereoseksualni družini. Bi še vedno mislila, da on/ona in njegov/njen partner/ka potrebujeta poseben zakonik, ki bi opredeljeval njune pravice?
In naj ne bo razumljeno kot provokacija, ker to ni in me čisto resno zanima tvoje stališče do omenjenega vprašanja.

Odgovor za _*Shaheena*_:

Zelo te razumem, ko me o tem sprašuješ. Ti bom pa še enkrat napisala, da
nisem proti tej obliki ljubezni kot taki. Proti sem samo temu, da ima tak
par možnost oblikovanja novega življenja. Tako tudi menim, da - če bi se že zgodilo to mojemu
otroku - tega ne bi niti poskušala preprečevati, ker to razumem - da
čustvom ne moreš ukazovati. Bi pa še vedno bila proti temu, da (tudi če
je to moj otrok) ne ustvari novega otroka oz. nima možnosti do nadomestnega materinstva zato, da si bo sebi izpolnil željo po tem. Kar sem pa tudi že napisala je to, da
če gre za posvojitev nekega otroka, ki zelo trpi pri svoji biološki
družini sem takoj za to, da ga prevzame drugi par - tudi če je to
homoseksualni par.

quote:7c464a446a="_*Shaheena*_" In ali veš kako je, ko greš z ljubljeno osebo na
sprehod po mestu in je bolje, da se ne držita za roke? Ker ljudje sicer
nimajo nič proti gejem, samo da se držijo stran od njih, ker oni so pa
vendarle posebni. To je zame homofobija, takšni ljudje pa sami sebi
čudovito lažejo in ne, da si mečejo pesek v oči - mečejo si ogromne
skale.

Sama nisem niti najmanj proti temu, da se lezbični ali gejevski par sprehaja po mestu in se drži za roke (zaradi mene se lahko tudi poljubljajo) - to me niti najmanj ne vznemirja. Čisto zares nisem diskriminatorna do istospolnih parov.

Seveda si diskriminatorna, saj skupini ljudi odrekaš pravice, ki jih drugi uživajo, le zaradi njihove spolne orientacije.

Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika oz. posameznice v primerjavi z nekom drugim zaradi narodnosti, rase, etničnega porekla, spola, zdravstvenega stanja, invalidnosti, jezika, verskega prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti, izobrazbe, gmotnega stanja, družbenega položaja ali katerekoli druge osebne okoliščine. Vir: sl.wikipedia.org

Tincekmandarincek, kot bivša debatorka v tvojem načinu argumentiranja takoj opazim protislovja. Npr.

Kar sem pa tudi že napisala je to, da
če gre za posvojitev nekega otroka, ki zelo trpi pri svoji biološki družini sem takoj za to, da ga prevzame drugi par - tudi če je to

homoseksualni par.

Situacija po zakoniku bo konkretno taka.. Če sem jaz mama, moj bivši pa je v zvezi s fantom, je otrok moj in od bivšega, njegov fant ga nima pravice posvojit, ker imam stareševsko pravico. Če pa mi je bila ta odvzeta (zaradi zanemarjanja) ali sem se ji odpovedala (ker me otrok sploh ne zanima), lahko otroka uradno posvoji ta par (pa še to zato, ker je eden od njiju biološki oče).

Torej moram biti nikakršna ali slaba mama, da se to zgodi in kot sama praviš, če otrok trpi pri biološki družini si tudi za to, da ga prevzame homoseksualni par. Torej zakonik v bistvu podpiraš.

Kot že rečeno - gejevski par nima možnosti oblikovanja novega življenja. Partner lahko samo posvoji otroka, ki ga ima njegov partner že od prej in je tako njegov biološki starš, ne moreta pa skupaj posvojiti xy otroka. S to posvojitvijo ima otrok enake pravice, kot njegovi vrstniki in zakon ureja že obstoječe stanje v družinah.

Me pa žalosti to, da bi ti svojega lastnega otroka podvrgla grupiranju v (kot omenjeno v mojem prejšnjem, daljšem postu) kužno skupino prebivalstva, ki ne more uživati svojih pravic, ker se je rodil kot homoseksualen, za kar ni kriv ne on, ne ti, ne kdorkoli drug in tega sam ne more spremenit, ker biti homosekusalen ali heteroseksualen (še enkrat ponovim) ni nobena izbira. In tako, kot se nekega dne ne odločiš kar biti lezbijka, tako se tudi ne moreš kar nekega dne odločit, da boš strejt.
In ne razumem, zakaj bi bila želja po materninstvu in zakonitem starševstvu biološkega otroka partnerke, kaj manj vredna  kot želja po materinstvu heteroseksualne ženske.

In že samo izpostavljanje skupine kot drugačne je diskriminacija. Že želja po posebnem zakonu/referendumu, ki naj bi urejal zadeve istospolnih staršev, je diskriminatorna. Ker se jih izpostavlja na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Ne glede na vaše glasovanje na tem istem referendumu.
Heteronormativnost je v svojem bistvu največja diskriminacija, ker deluje tako subtilno, da ne pušča vidnih poškodb, ran ali zlomov.

In tako mimogrede ... Viva ni nek verodostojen vir za definicijo diskriminacije. To je revija o zdravem življenju, ki po svoji definiciji nima veze z družboslovnim in humanističnim preučevanjem diskriminacije, predsodkov, stereotipov in stigme.



Yes, that would be me. Kot sem že napisala, nisem nestrpna do vernikov kot takih. Nestrpna sem do tistih, ki širijo neresnice o drugih, da bi ohranili lastno hegemonijo. Ne morem biti nič drugega kot nestrpna do kretenov, ki npr. lažejo, da se bosta lahko po sprejetju DZak poročila brat in sestra, samo da bi dosegli odpor ljudi do lezbijk in gejev.
Ali do tistih, ki uporabljajo argument naturalizacije normalne družine oče-mati-otrok. Če je v tem kaj naravnega, bi nas že zdavnaj napadle kobilice, ker obstaja toliko drugih form družin, ki funkcionirajo enako dobro kot tradicionalna nuklearna družina, ki je itak moderni izum.

---

In če se tako bojimo za dobrobit prihodnjih generacij Slovenceljnev, je najbolje, da uvedemo cenzuro starševstva. Plodijo se lahko samo heteroseksualni ljudje srednjega razreda, s konservativnimi vrednotami, večinoma utemeljenimi v katoliški veri, nujno pripadniki bele rase.