Depresija

Cheeks, se pridružujem Aninemu mnenju. Sicer nisem iz psihiatrične stroke, a s par osnovami sem seznanjena.

Ni nujno, da ti bo OK vsak antidepresiv, ki ga poskusiš. Ta obdobja "preizkušanja" znajo bit izjemno težka, si poskušam predstavljat. Ko ni tistega efekta, ki si ga človek želi, pa potem spet na neke nove tablete, če se odloči, pa potem spet ugibat in držat pesti, da nove bojo pa prijele. Če ti en ad ne pomaga, ni nujno, da ti kakšen drug ne bo. Ali pa kombinacija večih. Zato bodi vztrajna, ne obupaj, čeprav je težko. Pogovori se z dr., povej, kaj opažaš, in povej željo, da bi menjala medikamentozno terapijo - ni hudič, da bosta našla nekaj, kar te bo podprlo. Morda ne že jutri, a da se.

Pohvale tudi za to, da se zdraviš, da jemlješ zdravila!  Tako pomagaš svojihm možganom uravnovešat njihovo kemijo in jim pomagaš, da se naučijo delovat sami v tej smeri.

Objem! 

Saj, Ana, saj.

Ne morem se sicer strinjat s tabo v tem, da so vsa kemična zdravila strup, ker sem tu malce bolj tradicionalno usmerjena (vsaj zgleda) kot ti. Je pa bolje it na ad-je, če je hudo, kot pa tvegat, da se človeku razvije kronificirana depresija (če se je ne zdravi). Stvari niso idealne, so pa edino, kar trenutno imamo. In če klientom pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju normalnega funkcioniranja nevrotransmiterjev v možganih - temu so ad namenjeni! - (ravno to, kar si napisala, da rušijo), potem podpiram. Bolje nekaj kot nič (oz. še večje zlo).

Psihoterapija je lahko pri klinični depresiji določena podpora, ne more pa nadomestiti ad-jev. Žal.

In ja, se strinjam s tabo v tem, da ad-ji niso kar tako za vsak dan, temveč res le takrat, ko je to nujno potrebno. V Ameriki jih namreč (baje) predpisujejo kot bombončke.

Je pa res, da bomo vedno obstajali zagovorniki enega in drugega, pa še tistega vmes. 

Wellbutrin deluje drugače, je "dopaminski"; imela boš več energije, mogoče boš malo bolj nemirna. (Nimam izkušnje iz prve roke.) Zelo upam, da ti pomaga in držim pesti!

Upam da bo Wellbutrin "tapravi" zate. Vem da je težko zdržati brez česarkoli kar bi te držalo pokonci.

Pri meni ima AD čudne stranske učinke. Ta nemirnost se kaže v temu, da mi nogo "trese", včasih to čisto podzavestno počnem. Je nadležno (včasih se zelo težko "umirim"), ampak ko primerjam stanje ko jemljem AD in ko ne... pač sprejmem to. Ta drugi stranski učinek, ki sem ga pri sebi opazila je pa bolj pogosto uriniranje.

Če pa ne jemljem ničesar pa izgubim dneve, tedne.. pozabim na vse skupaj, prespala bi cele dneve, počela ne bi ničesar, energije nimam nič.

Pozdravljeni sem nova tu gor malo sem vas brala pa sem rekla da tudi jaz malo delim svojo zgodbo. Že eno leto se borim z močno obsesivno kompluzivno motnjo, ki se kaže v agresivnih mislih, vsiljujejo se mi ljudje itd..zamenjala sem par antidepresivov, vendar me vedno znova jezi, saj s psihoterapevtko res intenzivno delava in odperava močne rane, ki so posledica vsega tudi depresije, vendar mislila sem da mi bodo tablete le v oporo in pomoč, po njih pa sem zaspana res utrujena, tisto ko bi samo pojstlo in nič drugega.

Vsiljujejo se mi tudi misli o samomoru a tako rada bi živela v miru itd..toda kar ni in ni uspeha, sedaj sem na paroxatu 40 mg, problem je da je pri moji motnji potrebna višja doza, res je sem bolj pomirjena, jemljem ga 2 tedna sedaj na 40 mg, prej 1 mesec 30 mg, toda življenje teče dalje, moj študij je obstal ne zaradi lenobe, vendar jaz nisem sposobna da se učim, kar zagledam se, trudim se da delam saj se preživljam sama, a v službi hvala bogu ni redna, za trenutek kar zaspim nisem tam, polna agresije sploh ni zbranosti in kar zmanjka me za par minut, težko zdržim 6 ur.

Ko sem doma, spim po 16 ur, in še nimam dosti, probala sm s prehrano itd..vendar kot da me nekaj vleče dolj, potem pridejo tisti denvi ko je kar energija itd, vendar več ali manj sama utrujenost in res črne misli.. Sprašujem se kaj naj še naredim, sprobala sem prozac, cymbalto in cipralex, vedno sem mislila da je ad bergla, zakaj pri meni ni..in mi res ne pomaga..:( Počutim se kot da sem priklopjena na aparate in da sploh ne živim..Vem da je posledica tudi psihoterapija, in v enem letu sem naredila res dosti, včasih si nisem v trgovino upala, sedaj živim sama, vendar meni se vrti cela preteklost, misli niso jasne, in ne vem več kaj nej, zamenjala dva psihiatra ki sta bila oba drugačnega mnenja, da kaj za vraga mam toliko tablet, namreč mela sem antipsihotike res v veliki dozi.

Sedaj imam kventiax 25 mg, a ko to vzamem sm ko zombi, res od sebe pričakujem 1000% in očitno se moram sprijaznit da je to bolezen in da gre počasi, samo k vragu tako življenje da vegetiram, potem pa prebiram forume kako je ena tabletka nekomu naredila res tako spremembo da je bil kot nov, in pol jokam ko jaz odkrivam stvari delam na sebi, pa ne da drugemu ne privoščim samo obopuvam, tako mrtvo in sivo je vse, kot da je zame konec življenja. Sedaj imam februarja novo psihiatrinjo, ki mi jo je priporočala psihoterapevtka katera je res super. Toda ali je to moja osebnost, ali imam res napačno terapijo? Jaz sem mislila, da bom na tabletih boljše ne pa slabše oz mrtva, vem da so stranski učinki itd..samo ko kar ni in ni, ne morem spat celo življenje, in tu ne gre da ni volje itd, no sej najbrž me razumete :) 

Mogoče kakšna vaša izkušnja, mnenje vsega bom vesela :) 

Pa seveda, veliko vztrajnosti vsem, na konc bomo vsi zmagovalci

Poet565, dobrodošla na Planetu Lepote in hvala, da si delila svojo zgodbo. Najprej en velik.

Če te prav razumem, s svojo psihologinjo oz. terapevtko intenzivno delata na čustvenih ranah iz otroštva, ki so verjetno vzrok, da imaš zdaj vse te težave? Sta prišli do teh ugotovitev ali je kaj drugega? Se ti je to pojavilo kar iznenada pred enim letom - pred tem si bila popolnoma ok?
Kakšno imaš sploh diagnozo postavljeno - obsesivno kompulzivno motnjo ali še kaj poleg tega?

Drugače pa vidim, da si jemala že precej teh tablet ... to zelo 'zmeša' organizem oz. možgane, pa vsake zase imajo že tako močne stranske učinke, pa še toliko menjanja in visoke količine ... verjetno je stanje tudi zato slabše kot bi morda bilo sicer.

Vsekakor pa sem prepričana, da je ena najboljših stvari, ki jih lahko narediš zase, da vztrajaš pri psihoterapijah, da boš čim hitreje napredovala in se počutila boljše ter, upam, postopoma ukinila vse tablete. Sama bi ti sicer najraje priporočila naravni antidepresiv 5-HTP, da vsaj ne bi imela vseh teh groznih stranskih učinkov, ampak ker imaš resne in raznolike težave in si že toliko menjala, se ti ne upam.

Si morda poskusila s kofeinom za dni, ko si tako zbita? Da bi se lažje prebila skozi dan?

Gibaš se kaj, rekreiraš? Kako se prehranjuješ? Gibanje zelo izboljša počutje, in zdrava hrana tudi, medtem ko ga nezdrava lahko drastično poslabša. Tudi določena prehranska dopolnila lahko zelo izboljšajo počutje. Kaj te pa kaj zanima, veseli? Imaš kak hobi?

Želim ti veliko moči in pozitivne energije, da bi ti terapije kar se da hitro in učinkovito pomagale, da bi se počutila boljše - s tabletami ali pa brez. In ne, nikakor ni konec življenja, le včasih je tako, da je treba prehoditi trnovo pot do boljšega počutja. Je pa potem sonček po sivini toliko svetlejši. Samo poglej, koliko si že napredovala! Vse bo še ok.

Mogoče ti primanjkuje železa, si slabokrvna, itd., kar tudi povzroča utrujenost.