Nove raziskave namigujejo na to, da so tisti, ki menijo, da se njihovi šefi do njih obnašajo nepošteno, podvrženi mnogo večjemu tveganju za obolenja srca in ožilja. Kako se ubraniti?
Če ste kdaj pomislili, da vam potem, ko vas je pravkar nahrulil vaš šef,
srce ne bije pravilno, to ni bilo namišljeno. Študija, ki je 5 let
opazovala 6.000 britanskih moških, ki delajo v pisarnah, in je bila
objavljena v strokovni reviji Archives of Internal Medicine, je
ugotovila, da so tisti, ki menijo, da jih njihovi šefi obravnavajo
pošteno, podvrženi kar za 30 % manjšemu tveganju za obolenja srca in
ožilja, ki je vodilni vzrok za smrt v modernem svetu. Kar torej pomeni,
da sarkastični in zatiralni šefi svojim zaposlenim kradejo leta
življenja.
Vzroki
Seveda, se vsi od časa do časa znajdemo pod velikim stresom zaradi dela, a nihče na ta stres ne gleda kot na resen zdravstveni problem. Študija, objavljena v reviji Journal of the American College of Cardiology pa odkriva prav nasprotno. Visoke stopnje stresa povezanega z delom lahko enačimo s tradicionalnimi vzroki za bolezni srca, kot sta na primer povišan holesterol ali kajenje. Študija tako prikazuje porast dokazov, ki kažejo na to, da imata glava oz. um povezavo s srcem. Tako lahko 'ubijalskega šefa' štejemo na vrh liste možnih vzrokov za obolenja.
Premagovati stres
Vendar pa upanje umira na zadnje. Po mnenju zdravnikov in drugih strokovnjakov je znižanje zdravstvenega tveganja možno predvsem z boljšim upravljanjem dela v službi, seveda pa je za zdravje blagoslov predvsem pošten in razumljiv šef. Sicer boste težko spremenili šefov odnos in obnašanje, vsekakor pa se lahko naučite bolje prenašati stres in nezadovoljstvo, ki ga sproža.
Pomoč
To težavo je zaznalo že mnogo strokovnjakov, nekatere bolnišnice pa so že razvile programe za pomoč ljudem, ki živijo pod velikim stresom. Na kardiovaskularnem menedžerskem programu Univerze Michigan na primer učijo, kako s pravilno prehrano in razgibavanjem znižati stopnjo stresa. Predstojnik oddelka preventivne kardiologije na Univerzi Michigan dr. Melvyn Rubenfire pravi: "Ljudje, ki so pod velikim stresom, imajo največkrat življenjski slog takšen, da vodi naravnost v bolezni srca. Ti ljudje so pod velikim stresom, veliko potujejo in se prehranjujejo na poti." Program, ki ga izvajajo, ima velik poudarek na fizičnih pregledih, s katerimi pridejo do nasvetov za prehranjevanje in gibanje. Rubenfire pa daje velik poudarek tudi na ravnanje s stresom na delovnem mestu. Kljub vsem sofisticiranim napravam in programom pa obstajajo enostavni nasveti, ki jih lahko uporabljajo tako menedžerji kot zaposleni. Rubenfire pravi: "Sprostiti se je možno že z enostavnim zaprtjem oči." Program ljudi prepriča, da za počitek ne potrebujejo nujno takoj obiska toplic.
Tehnike
Rubenfire svetuje enostavne tehnike, kot so opazovanje slik ljubljenih, vizualizacija priljubljenega kraja oz. dogodka, lahko pa se spomnijo tudi na problematično situacijo, ki pa naj si jo zamislijo na komičen način. Rubenfire pa tudi pravi: "Ljudi skušamo naučiti stresne situacije prepoznavati še preden se zgodijo." Tako s sproščanjem ne čakajo do prave krize, temveč že prej vedo, da se bodo kljub težavam lahko vsaj malo sprostili. Rubenfire sploh ni presenečen nad rezultati raziskave. O dobrih šefih pravi: "Ključ ni v poštenosti temveč v zadovoljstvu na delovnem mestu. Pomembno je, da se nekdo v službi dobro počuti."
Upravljanje stresa
Psiholog in trener menedžerjev Michael H. Kahn je opravil več študij na temo, kako zaposleni upravljajo stres na delovnem mestu in kako vpliva na opravljanje dela. Pravi, da je opazil mnogo podjetij in zaposlenih, ki še vedno niso ugotovili, da upravljanje in zniževanje stopnje stresa vodi v srečnejše, bolj zdravo in produktivnejše delovno okolje. Kadar podjetja ne najdejo načina kako naj se zaposleni izogibajo oz. boljše upravljajo stresne situacije, ki se pojavljajo na delovnem mestu, produktivnost pade.
Načini
Kahn pravi: "Ljudje samo delajo, delajo in delajo, potem pa čez vikend ali enkrat na mesec naredijo nekaj, kar jih osvobodi pritiska." Vendar pa bi bilo boljše, da se zaposleni naučijo narediti kratke, 5-minutne odmore, s katerimi se naučijo, kako se umiriti in znižati stopnjo stresa. "Čeprav tako delovnik traja dlje, pa se vrnete na delo s polnimi baterijami," še dodaja Kahn. Meni pa tudi: "Poglejte, kaj se recimo dogaja pri športu. Tam poznajo 'time out', polčase, tretjine, četrtine. Vse to pa z namenom, da se športniki psihično in fizično spočijejo. Če pa pogledamo, kaj se dogaja v poslu, pa je kaj takega zelo redkega." Največkrat so za to krivi oblastni in dominantni šefi, saj si zaposleni ne upajo vzeti nekaj minut počitka. Tako pa tekom dneva začne primanjkovati energije, zmanjša pa se tudi produktivnost.
V razmislek
Ko vas bo vaš nadrejeni naslednjič poklical na sestanek ali ko boste v skrbeh zaradi roka končanja projekta, si vzemite 5 minut in se odpočijte. Zajemite sapo in globoko dihajte. Vaše srce, najverjetneje pa tudi vaš šef, vam bo hvaležno.
