... o blaginji otrok v 29 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, med katerimi je tudi Slovenija. Na vrhu lestvice se je znašla Nizozemska skupaj s štirimi državami s severa Evrope (Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko), medtem ko so se štiri države z juga Evrope (Grčija, Italija, Portugalska in Španija) znašle na spodnji polovici. Slovenija na 12. mestu.
Mednarodna primerjava razkriva, da blaginja otrok ni direktno povezana z bogastvom države, temveč v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah in da so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. Tako je Slovenija višje na lestvici kot Kanada, Češka višje kot Avstrija in Portugalska nad Združenimi državami Amerike. Poročilo preučuje blaginjo otrok s petimi dimenzijami, povezanimi z življenjem otrok: materialno blaginjo, zdravjem in zaščito, izobraževanjem, vedenjem in tveganji ter stanovanjskimi razmerami in okoljem.
Foto: ca.uky.edu
Slovenija je z 12. mestom najvišje uvrščena država iz srednje in vzhodne Evrope, tik za Belgijo, Dansko in Irsko. V okviru materialne blaginje otrok (merjene skozi relativno stopnjo revščine otrok, vrzel relativne revščine otrok, stopnjo prikrajšanosti otrok in odstotek otrok, katerih družine ne živijo v obilju) se Slovenija uvršča na 8. mesto.
Foto: 4.bp.blogspot.com
Na področju zdravja in zaščite (merjeno skozi umrljivost novorojenčkov, nizko telesno težo ob rojstvu, stopnjo precepljenosti, stopnjo umrljivosti otrok med 1 in 19 let) se uvršamo na zelo visoko 6. mesto. Slovenija ima takoj za Islandijo najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov (2,3 smrti na 1000 rojstev) med državami OECD.
Slovenija je po izobraževanju (merjeno skozi vključenost v predšolsko vzgojo, vključenost v nadaljnje izobraževanje, delež mladih iz skupine NEET (niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v starosti 15 do 19 let)) na izjemnem 5. mestu. Kar 91 odstotkov mladih med 15. in 19. letom je vključenih v izobraževanje, medtem ko zgolj 2,5 odstotka mladih pripada t.i. NEET skupini, s čimer se Slovenija uvršča takoj za vodilno Norveško.
Zaskrbljujoče je, da imamo v Sloveniji najvišjo stopnjo otrok (18%) s prekomerno telesno težo izmed držav srednje in vzhodne Evrope in izmed vseh držav v raziskavi najnižjo stopnjo otrok, ki zjutraj redno zajtrkujejo (43,6%).
40 odstotkov otrok uživa sadje vsak dan, 21 odstotkov slovenskih otrok pa je telesno aktivnih vsaj eno uro dnevno
Foto: msccruises.com
Uvrščamo se na 21. mesto po številu otrok starih 11, 13 in 15 let, ki so bili vsaj dvakrat doslej vinjeni. Na 22. mestu pa smo po številu otrok omenjene starostne skupine, ki so v zadnjem letu uživali marihuano. Kar 42 odstotkov otrok je bilo v enem letu vsaj enkrat vpletenih v fizični pretep, 21 odstotkov pa je bilo žrtev medvrstniškega nasilja. Kljub temu pa je spodbudno, da imamo najnižji odstotek otrok v srednji in vzhodni Evropi, ki kadijo tobačne izdelke (7,7%) in nizko pojavnost mladoletniških nosečnosti (4,77 rojstev na 100 deklet).
Otroci v Sloveniji so eni najbolj izpostavljenih onesnaženosti zraka, saj se uvrščamo kar na 24. mesto. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji nizko število umorov in se uvrščamo takoj za Avstrijo in Norveško.
Kateri podatek vas je še posebej presenetil?
Vir: Unicef.si
Vir naslovne fotografije: successstories.co.in
