Tudi jaz se opazila, da so nekateri ateisti nestrpni do vernikov. Meni nihče ne bo rekel naredi to in to, ker pač vera to pravi, naredila bom sama tisto kar menim, da je prav. Čeprav so se straši me trudili v veri vzgojit sem na koncu se sama odločila kaj bom naredila, in tudi moja starša sploh ne pričakujeta, da se bom npr. poročila in to cerkveno. Jima je čisto vseeno.
Ampak, da se pa nekdo norčuje iz nekoga, ker ima pač zakramente...
Meni so se dotične osebe, ki jih ne želim izpostaviti, norca delale češ, da imam zakramente zdaj kot odrasla pa pravim, da ne verjamem v vero kot tako. Dobesedno povedano: pač si cerkvena miš, priznaj že! Mislim halo, ker pač sem nesla žegn v cerkev, ker drugače je mami bila besna in, ker za post ne jemo mesa sem cerkvena miš. Osebno verjamem, da je post zdrav, in če me mami ne bi spomnila, da je post jutri, se sama ne bi in bi veselo lahko jedla meso. No, temu zdaj pravim brezmesni dnevi in jih imamo kar pogosto namreč doma...pa še super se počutmo tak. Od malega je mami naju vzgajala, da je zdravo kak dan brez mesa in smo se na podlagi tega vedno to držali...in ne čisto zaradi vere...ker sem jo že toliko spoznala, da ji je vseeno ampak se trudi, da ji ne bi bilo...ne ratuje tole moji mami najbolje. Torej verjamem, da verjetno je nekaj...verjetno bolj iz razloga, da ima življenje nek smisel. Ne verjamem pa v Cerkev, v njihove nauke niti v RK kot tako.
V bistvu še nisem sama pri sebi najbolj razčistila v kaj je sploh vredno verjeti...pa si po eni strani niti ne želim. Raje se ubadam s tem, ker parfum si naj kupim, kot pa razbijam glavo s tem ali je Bog ali ne...če še znanstveniki niso ugotovili kako bom potem jaz?