V zvezi zato, da nisi samski?

Amen.

Zveza preko mobitela še ne pomeni, da si jo dejansko spoznal. Več mesecev traja, da osebo dejansko spoznaš. Če si zveze zelo želiš, se dobivaj z njo nekaj časa na pijačah, da vidiš, če se bodo čustva razvila, če ne, uživaj naprej v svobodi. 

Se strinjam

Amen.


Še en podpis.

In sploh ne razumem, zakaj bi silil v zvezo, če te niti fizično ne privlači (kaj šele kaj drugega)

Gre tudi za to, da si želim da bi moj prvi poljub bil nekaj posebnega, nekaj česar se bi z radostjo spominjal. Sprašujem se, v kolikšni meri bi to bilo doseženo, če bi se prvič poljubil s punco ki mi ni privlačna. Kakšne so vaše izkušnje?

Moje izkušnje so, da se tistih, ki mi niso privlačni, ne dotikam  Kaj šele, da bi jih izbrala za svoj prvi poljub

Mislim, da poznaš že vse odgovore na svoja vprašanja

No, s prvim poljubom ne bo ravno zaroke sklepal. Če ti je punca privlačna (s tem mislim, da se ti ne obrača ob misli, da bi se jo moral dotakniti), go for it. Malo vaje je pa treba imeti, preden pride tista prava

Seveda je pomembno, da je ne zavajaš, da ji ne daš vedeti, da boš večno njen, če se bosta poljubila.

Moj prvi poljub je bil z enim zelo privlačnim dečkom in skrajno ponesrečen, ker sva se grdo udarila z zobmi, ampak sva bila oba živčna in vesela in zadovoljna. In hodila sva 14 dni vsega skupaj.

Večina mojih sošolcev s katerimi se družim je v zvezi (no na faksu normalno nimajo partneric zraven). Pa se jaz ne počutim nič kaj zapostavljenega/manj vrednega/slabše ipd. Sem brez dekleta, ker nisem še spoznal takšnega, ki bi me privlačila.
Kaj boš potem gledal tudi tako, da če bodo vsi v družbi pijani, boš pa rekel zakaj nebi bil še ti in se boš napil. Če so se že vsi zadrogiralo, se boš še ti?
Moje mnenje za take moške in ženske, ki so z nekom samo da zadovoljijo svoje potrebe in se ne ozirajo na potrebe drugega je, da tudi če jih ni (takih ne rabim/o)

Sicer te po eni strani čisto razumem, ker sama zmeraj bolj pogosto slišim komentarje: "Zakaj pa ti nimaš fanta?" V smislu, da če nimam fanta, je sigurno kaj z mano narobe itd. Na začetku sem pač razlagala, da mi ni do tega in se mi zdi brezveze bit z nekom, samo da sem z nekom in ko bom pripravljena na zvezo, bom šla v njo (če bo priložnost), vendar zdaj sem obupala s tem in rečem, tako pač je. Že res, da mi včasih manjka crtanje, stiskanje ipd, vendar se mi zdi nekako brezveze, da bi to počela z nekom, ki me ne bi privlačil (če me kdo privlači in mi je všeč, to še ne pomeni, da sem noro zaljubljena vanj).
Sama bi v tvojem primeru poskusila z njo, le če bi mi bila vsaj malo všeč, bi me privlačila, saj v nasprotnem primeru sploh ni pravi občutek in to ni nič posebnega (vsaj pri meni je bilo tako do sedaj).
Je pa težko, če je vsa druščina v zvezi, poleg tega vedno pripeljejo punco zraven, saj nekako nisi na "isti valovni dolžini". Vsaj jaz vidim, da se zmeraj težje pogovarjam z nekaterimi vezanimi prijateljicami, ker so čisto spremenile mišljenje (pa ne da sem jaz ne znam prilagajati, daleč od tega, ampak enostavno ne gre). Če pa je zraven še fant, pa sploh zablokiram... Pa drugače na sploh nimam nekih problemov se pogovarjati z moškim spolom, na splošno se lažje ujamem kot s ženskami.
To, da se počutiš zgubo - uff poznan občutek, sama sem še nedolžna (pri 21), ne da je to zelo grozno, daleč od tega, vendar sem v veliki manjšini in bi najraje šla kdaj s kom, sam da bi šlo to mimo, čeprav potem se zavem (hvala bogu v pravem trenutku), da tako ne bom nič rešla in bom samo na slabšem. Je pa spet težko dopovedati nekomu, kako to, da še nisem, ker je to zelo čudno za današnje čase. Ampak pri sebi sem si rekla, da bom šla z nekom, ki me bo privlačil in ko bom pripravljena, to je to
Veliko boljše je poslušati sebe in se ne prilagajati druščini v smislu, če so oni, bom tudi jaz, saj se potem (čez nekaj časa) slabše počutimo, kot če bi poslušali sebe in ravnali, tako kot si mislimo sami.