lencica je napisal/aJaz pravim, da je v vezi tako, da partnerja nikoli nista enako zaljubljena. Nekaterim zaljubljenost pomeni vse, drugim malo manj pa zaradi tega ni nujno, da zveza ni uspešna. Itak pa zaljubljenost sčasoma izveni in potem ostaneta spoštovanje in navezanost en do drugega, kar pa je nekaj realnega, torej ni v oblakih zveza, je bolj trdna z manj prepirov in ljubosumja. Zaljubljenost je le neka idealna predstava o popolni osebi, ki si jo človek ustvari v glavi in ki jo potem projecira na tistega, ki ustreza pogojem idealne podobe. Človek, ki to ve, ki je čustveno dozorel in ki ima realne želje se tekom let niti ne zaljubi več, kar pa ne pomeni, da osebo s katero bi rad bil, ali je, nima rad in si je spolno ne želi. Romantična zaljubljenost ni nujna za uspeh nadaljne zveze.
lencica, super in kvaliatetni prispevki v tej temi, zreli, začenši s prvim
fajn je bit zaljubljen, pa čeprav že na začetku veš, kako si zapadel v stanje zmanjšane prištevnosti in kako bo to stanje enkrat minilo in bolj je bilo na začetku intenzivno, bolj bo boleče, ko bo ta intenzivnost začela padat, kar bo pa zagotovo. no, zaradi tega je pa malo manj fajn ta rezultat, ki pozneje pade na plano.
kar v zvezi zares šteje je spoštovanje človeka s katerim se družiš, sploh pa, ko gre za partnersko zvezo, ki vključuje tudi intimne odnose. spoštuješ pa lahko človeka pod pogojem, da ti ustreza v več dimenzijah ali pa na več področjih. spoštuješ lahko človeka, ki ti je celostno všeč
zaljubiti se je tako enostavno, da je še preenostavno. spoštovati človeka, ga sprejeti v svoje življenje, je pa nekaj drugega, težjega in zatehva več dela in predvsem zrelo osebnost. tudi v literaturi o psihologiji odnosov lahko večkrat preberemo, da so zveze z začetno zelo intenzivno zaljubljenostjo pozneje praviloma manj uspešne.
odgovor avtorju teme je bil pa tako na teh straneh že večkrat napisan. imeti punco zato, ker imajo punce vsi kolegi, je brez veze. še posebej neprimerno pa je imeti nekoga zato, da nisi sam.