V zvezi zato, da nisi samski?

Jaz pravim ne. Poleg tega ne moreš biti tako egoističen, da nekoga drugega zavajaš, ki je morda čisto zares zaljubljen vate - dolgoročno zagotovo ne more funkcionirati.

Jaz pravim, da je v vezi tako, da partnerja nikoli nista enako zaljubljena. Nekaterim zaljubljenost pomeni vse, drugim malo manj pa zaradi tega ni nujno, da zveza ni uspešna. Itak pa zaljubljenost sčasoma izveni in potem ostaneta spoštovanje in navezanost en do drugega, kar pa je nekaj realnega, torej ni v oblakih zveza, je bolj trdna z manj prepirov in ljubosumja. Zaljubljenost je le neka idealna predstava o popolni osebi, ki si jo človek ustvari v glavi in ki jo potem projecira na tistega, ki ustreza pogojem idealne podobe. Človek, ki to ve, ki je čustveno dozorel in ki ima realne želje se tekom let niti ne zaljubi več, kar pa ne pomeni, da osebo s katero bi rad bil, ali je, nima rad in si je spolno ne želi. Romantična zaljubljenost ni nujna za uspeh nadaljne zveze.

Za mene je tole absolutni ne. Če mi nekdo ne pomeni nič mu bom zelo težko pustila blizu, pod nobenim pogojem se pa ne bi pretvarjala da mi oseba nekaj pomeni če to ni res. Iti v zvezo zato ker se bojiš tega da bi bil sam, mi je popolnoma zgrešeno. Takšni posamezniki po mojem iskrenem mneju niso ravno pri sebi.

Če že greš v zvezo potem pojdi vanjo zato ker ti je oseba všeč, te privlači ne pa zato ker imaš fobijo pred samskim življenjem.

Nihče ni prisiljen v zvezo in če si dva že na začetku razkrijeta svoja (ne)čustva, potem to niti ni zavajanje. Če v doglednem času (ponavadi neko krajše obdobje) iz zaljubljenosti in nezaljubljenosti ne pridejo ven prava čustva-ljubezen, navezanost, skrb do drug drugega, pogrešanje bližine tiste osebe, potem je bolje, da gresta vsak svojo pot. Čisto odvisno, koliko pomena da nekdo na zaljubljenost. Ponavadi tisti, ki na to stavi ves svoj svet, težje najde partnerja. Če bi vsi iskali le zaljubljenost, bi bilo na svetu popolnoma drugače. Moja stara starša nista imela veliko izbire v svojem času in za zaljubljenost niti ni bilo časa in sta se pač vzela, ker je bilo to nekako samoumevno. Sta pa ustvarila številčno družino, bila sta neskončno navezana drug do drugega, bila je ljubezen in spoštovanje, čeprav v zakon nista stopila "zaljubljena". V starejših časih niti niso poznali zaljubljenosti.

Če nekdo nima namena imeti čustvenega odnosa z osebo, niti ne bo iskal zveze. Eno je, da iščeš sex buddyja brez obveznosti, kar ni nujno, da si osamljen, drugo pa je, da si osamljen-takrat si želiš čustvenega odnosa.

Če bi vsi želeli magijo, navihanost, prepire, strasti, bi bil na svetu kaos brez napredka. Ljudje ne bi bili sposobni delati v že tako stresnih službah, živeti v miru, se ukvarjati z otroci, nadgrajevati samega sebe, saj bi bili vedno le obremenjeni s partnerjem.

Mislim, da imajo lahko partnerji tudi brez zaljubljenosti zelo igrivo življenje, tudi kar se tiče spolnosti, včasih celo bolj, saj ni več tiste zaljubljene napetosti.

Da je nekdo v zvezi le zato, da ni samski, si jaz predstavljam, da si ne želi biti osamljen in da si želi čustev. Ne vem, zakaj bi potem sploh želel vezo in si omejeval svobodo izbiranja.  

Kaj pa si ti sploh želiš, Perks?
Če si želiš zveze, čustev, poizkusi, mogoče te bo sčasoma privlačila, saj si jo šele spoznal, ampak jo ne zavajaj. Če si zveze ne želiš, se ne počutiš osamljenega, potem uživaj naprej. Nihče ni prisiljen v ničesar v tem modernem življenju.

Kako bi to izgledalo? Čudno. Vsaj jaz si ne predstavljam, da bi poljubljala nekoga, ki mi je samo prijatelj. Ti pa iz lastnih izkušenj povem, da če ni neke začetne telesne privlačnosti, je tudi sčasoma ne bo. Razvije se privlačnost do osebnosti, ampak to je potem prijateljstvo in ne ljubezenska zveza.