tista huda kriza je bila pred tremi leti. tako hudo ni bilo več, imam pa vsako jesen poslabšanje (sezonska depra).
vem, kako reči potekajo,
kaj moram
narediti, kako se obraniti (teorijo res obvladam

) ampak enostavno
ne vidim, kdaj je šlo predaleč. opazim šele, ko shujšam 5 kg. letos sem bolj organizirano napadla težave, pa vem, da imam še dolgo pot.
ketka, pri naju je problem tudi denar, in nimam vedno materiala, da bi sploh skuhala. da pa bi šla v trgovino in kupila hrano... je še dražje.

ko imava denar, tisti teden jeva. takrat mi je lažje. iz nič pa težko skuham. in potem nekaj na kup mečem, da ima vsaj približno obliko kosila.
gita, ja. ampak, ko mi v glavi začne špilat, da sem nesposobna, je itak kuhanje na prvem mestu, kjer padem (jao, kaka sem, še jest si ne pripravim.... in začaran krog se zavrti s svetlobno hitrostjo in sploh ne vem, kdaj me pootegne v odtok.)
hvalabogu, da je komunikacija moje močno področje in imam jajca sploh povedat, kaj mi je.
čiks, čestitam tudi tebi!
