Skupno življenje - kdaj in kako

Midva sva se za skuno življenje odločila, ko sva šla študirat. Takrat sva bila par 3 leta in sva najprej živela v študentskih stanovanjih. Pač imela sva svojo sobo, ostale prostore pa sva si delila s sostanovalci. Sedaj, ko imava službe sva v najem vzela garsonjero, saj nama študentsko življenje ne paše več (s tem mislim predvsem kaos v stanovanju).

Počasi že razmišljava o nakupu stanovanja. Na srečo nama bodo zelo veliko pomagali starši, saj finančno sama tega ne bi zmogla. Kredita, ki je zavarovan z zavarovanjem, ne moreš dobiti več kot 21.000 EUR. Se pravi, če ga vsak od naju najame, imava skupaj 42.000 EUR kar pa je za stanovanje v ljubljani (enosobno oz. majhno dvosobno) občutno premalo. Hipotekarni kredit je lahko nekoliko višji dosti pa tudi ne. Pri nakupu stanovanja se močno zadolžiš in kredit plačuješ najmanj 10 let. Zato moraš biti še toliko bolj prepričan, da hočeš s to osebo res živeti skupaj. Ker ko sta oba zakreditirana in gledata na vsak cent, se začnejo pojavljati še druge težave. Jaz vsekakor ne bi takoj kupila stanovanje in upala, da bo zveza uspela.

Priporočam, da se najprej vselita v najemniško stanovanje in začnita šparati za nakup stanovanja. Pri tem glejta, da bosta dajala na stran za stanovanje najmanj toliko denarja, kot bi ga morala na mesec odštati za vračanje kredita za stanovanje. To bo tudi zelo dobra preizkušnja. Prvič, če sploh sta finančno sposobna, in drugič, kako se bosta sprijaznila z manj denarja v žepu skozi cel mesec.

Meni pa ni jasno, kako bi lahko paru zneslo vsak mesec plačevati najemnino za stanovanje, hkrati pa še takšen znesek dajati na stran za varčevanje za svoje stanovanje. To je kar veliko denarja, tudi če imaš povprečno solidno plačo.
Glede tstega, da bi se pa partner odločil iti na svoje in mene nebi hotel zraven, bi pa tudi jaz močno zamerila in vprašanje če bi pri meni taka zveza preživela.

Čenča, ni letelo nate, bolj na splošno sem govorila, oz. bolj svoj primer sem gledala, ker pri nama bi bil edini razlog da gre on sam na svoje ta, da me nebi hotel poleg.
Se pa tudi midva letos odpravljava na svoje.

Poleg najemnine pač daješ na stran še nekaj denarja ravno zato, da vidiš, če boš sploh sposoben plačevat kredite. Če se za stanovanje zakreditiraš, te plačevanje kredita na mesec pride veliko več kot pa plačevanje najemnine. Torej če plačuješ najemnine na mesec 50.000 SIT in sta v stanovanju 2 je to 25.000 SIT na osebo. Če oba najameta kredit v višini cca 5.000.000 SIT bosta morala vsak za odplačilo kredita (če ga vzameta na 10 let) plačevati 50.000 SIT na mesec, kar skupaj znaša 100.000 SIT. Torej, če kupiš stanovanje na mesec plačuješ še enkrat toliko kot znaša najemnina. Seveda moram opomnit, da samo 10.000.000 SIT za stanovanje ni dovolj in so potrebni še drugi viri.

Torej moj point je bil, če nisi sposoben dajati poleg najemnine na stran še enkrat toliko potem nisi finančno sposoben kupiti stanovanja in pojdi raje v najem.

Za nekaj časa, toliko da ugotoviš če skupno življenje laufa je sicer smiselno plačevati najemnino, ampak če je možno dobiti kredit in če je veza ok, potem je pa bolje odplačevati kredit, ker na koncu imaš vsaj svojo lastno nepremičnino, pri najemnini gre pa denar takorekoč v luft.