Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Skupno življenje - kdaj in kako

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6
SaMa
Starost: 41Pridružen: 1. avg 2005Prispevkov: 2138Kraj: LjStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 17:52
Povezava do prispevka
živjo!
 
Zanima me, kdaj (npr.vaša starost) in kako ste se odločili za skupno življenje s fantom/dekletom?
 
Fant me namreč nagovarja, da bi v letošnjem letu začela iskati stanovanje za skupno življenje. Ne želim iti živeti v najem, zato sva se nekak sporazumela, da bova najela hipotekarni kredit. Ker sem še študentka, čaka me že pogodba o zaposlitvi, on pa bo tudi v kratkem dobil pogodbo za nedoločen čas sem nekako privolila v to. Vseeno se mi poraja vprašanje ali bi res že  šla od doma? Ali nisem morda premlada (22 let)? Resnično mi je doma preveč luštno, toda zavedam se, da bo enkrat pač treba prerezat popkovino. Namreč doma že skuham kosilo ob vikendih, toda med tednom, ko delam do 17h ali dlje, pa me vedno čaka kosilo na mizi. Potem pa tega ne bo več. Kako ste se ve navadile na to? Ali vam kuha partner ali se kako drugače znajdete? Ker danes je tempo življenja vsaj v tej službi, ki jo opravljam jaz, neznosen in naporen.
Lp, SaMa
0
Nazaj na vrh
gita
Starost: 42Pridružen: 28. nov 2004Prispevkov: 17636Kraj: t.Status:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 18:52
Povezava do prispevka
sama, jaz bom čez en mesec stara 24, pa me še nič ne vleče od doma ... poleg tega še nimam diplome, niti zaposlitve ... finance sicer nebi bile problem ... ampak se še ne počutim, da bi šla na svoje - žal ali pa ne, kakor vzameš.
 
pri 22 pa še niti pomislila nisem na to.
 
vem, da ste nekatere pri mojih letih že samostojne, nekatere ste verjetno tudi že poročene ali pa mamice. ampak vsak nekako po svoje dojema te stvari in vsak ob svojem času.
 
0
Nazaj na vrh
LIVvy
Starost: 42Pridružen: 4. jan 2006Prispevkov: 4786Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 18:53
Povezava do prispevka
Midva živiva kaka 3 leta skupaj. V bistvu živi on pri meni, tako da ga lahko kadarkoli brcnem ven  Stroške si seveda deliva. Za ta korak sva se odločila iz ekonomskih in praktičnih razlogov.
 
Pri 22-ih se mi ne zdiš premlada za skupno življenje (razen če se sama še ne počutiš dovolj pripravljeno na tak korak), saj sem bila jaz tudi toliko stara oz. še mogoče kako leto mlajša, ko se je preselil k meni.
 
To da te skrbi kuhanje, ja pa povsem odvečen strah. Midva si kuhanje enakopravno razdeliva oz. skuha tisti, ki ima več časa ali prej pride. Hitro se navadiš kuhati na zalogo in uporabljati prednosti zmrzovalnika. Midva imava vedno na zalogi nekaj kosov zmrznjenega kruha, nekaj kosov mesa, ki je primeren za hitro pripravo (npr. svinjski vrat), razno zmrznjeno zelenjavo in porcijsko pakirane jedi na žlico (golaž, pasulj, čili, ričet), ki mi ostanejo, ko skuham v ta velikem loncu. Skratka, kuhaš na zalogo, ko imaš čas in delaš jedi, ki so hitro pripravljene (testenine, meso na žaru z zelenjavno prilogo).
 
Kuhanje pa res ne bi smel biti problem ali odločilen dejavnik pri življenju v dvoje, razen če imaš partnerja, ki sploh noče ali ne zna kuhat. Potem je pa skrajni čas, da se nauči!
 
Kuhanje lahko spremenita v nek skupen hobi ali način druženja, kot to počneva midva. Nama uspe vsak dan imeti vsaj en topel doma skuhan obrok ter se pri pripravi še malo pozabavati. Sploh pa gre pri delu v dvoje vse skupaj veliko hitreje od rok.
 
Saj če ti kak dan ne uspe, ni noben greh enkrat vsake toliko jesti zunaj.
0
Nazaj na vrh
Cherry Miss
Starost: 39Pridružen: 21. okt 2005Prispevkov: 1081Kraj: Go-Go-Go!Status:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 18:59
Povezava do prispevka
Lahko povem mojo izkušnjo: študiram v LJ in že od vsega začetka živim s fantom (teče 3.leto) v lastnem stanovanju. Prvo leto smo imeli sicer cimra. Nekateri skupno življenje jemljejo kot čisto tragiko, jaz pač kot nekaj zelo lepega.
Kuhala sem si sama že celo srednjo š. (pač moji so pozno prihajali iz službe), sedaj pač to nadaljujem - plus je v tem, da se je moj Heart tudi navadil kuhat in v bistvu sem celo na boljšem. Pač ko pridem s faxa se nekaj pirpravi, saj ni težko! Ravno tako žurava, skupaj in posebej, imava obiske, skupne in druge prijatelje itd. Je pač pestro. So bile krize, ampak zaradi skupnega ždenja na istem kauču zagotovo ne. Lahko rečem, da so stvari super.
Je pa res, da sem sama "le" študentka...ampak vseeno je potrebno pospravljat, skuhat itd. pa še študirat zraven. Delo se pač porazdeli, vse je stvar dogovora. Moram reči, da si sploh ne predstavljam, da bi živela še pri starših, ker mi je lastno krojenje vsakdana res 1A Big smile No, mogoče bo ko bom začela sama služit kaj drugače, kdo ve. Evil Smile

Hotela sem reči, da ni nikaršen bau bau. Je pa res, da imam celiko kolegic, ki me ne razumejo in se jim ob taki misli dobesedno zfuzla, češ so premlade. Kaj vem - le en odgovor imam: ljubezen je pač lepa stvar. Smile
Smeh je jezik duše.
P. Neruda
0
Nazaj na vrh
Cherry Miss
Starost: 39Pridružen: 21. okt 2005Prispevkov: 1081Kraj: Go-Go-Go!Status:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:00
Povezava do prispevka
LIVvy je napisal/aKuhanje lahko spremenita v nek skupen hobi ali način druženja, kot to počneva midva. Nama uspe vsak dan imeti vsaj en topel doma skuhan obrok ter se pri pripravi še malo pozabavati. Sploh pa gre pri delu v dvoje vse skupaj veliko hitreje od rok.


Thumbs Up Tak isto je pri naju!
Smeh je jezik duše.
P. Neruda
0
Nazaj na vrh
gita
Starost: 42Pridružen: 28. nov 2004Prispevkov: 17636Kraj: t.Status:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:01
Povezava do prispevka
no zdaj ste mi dale pa še povod za razmišljanje ... jaz malce drugače gledam na to, če se npr. fant preseli k meni ... zaradi mene se lahko v tem trenutku preseli k meni, ker imam zgornje nadstropje zase ... to se mi nebi zdel noben korak. podobna varjanta je, če greš v času študija npr. živet v lj in fant s tabo ali pa ti z njim ... v isto stanovanje - sobo ...
malce večji korak je, se odseliti od doma, začeti čisto samostojno življenje ... kaj mislite?
0
Nazaj na vrh
barby:)
Starost: 40Pridružen: 11. dec 2006Prispevkov: 566Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:08
Povezava do prispevka
Midva s fantom sva stara 21 let, skupaj pa stanujeva eno leto in pol in se mava ful fajn. Jeva pa na študentske bone. Edino kar mi ni všeč je to da se ful kregava glede čiščenja-kdo bo kaj naredil in kdaj...
0
Nazaj na vrh
Tamika
Starost: 41Pridružen: 26. jan 2005Prispevkov: 900Kraj: tam nekje...Status:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:11
Povezava do prispevka
Stara sem 23 let in že 3 in pol leta živim v svojem stanovanju, imam pa tudi fanta, s katerim sem 5 let, ampak še ne živiva skupaj. Zakaj? Ker nama tako odgovarja. Sva se že pogovarjala o tem, da bi se preselila skupaj, ampak nama je v tem trenutku tako boljše.

Poznam pa primer, ko še par pol leta ni skupaj, pa že razmišlja o skupnem življenju. Ljudje smo si pač različni in vsak drugače razmišlja. Delamo pač to, kar nam ugaja.
Lp, Tamika
0
Nazaj na vrh
Kirka
Starost: 43Pridružen: 12. apr 2004Prispevkov: 3553Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:25
Povezava do prispevka
Nisi napisala koliko časa sta skupaj SaMa?
Se mi pa zdi čisto nekaj drugega to, da se fant preseli k punci ali obratno, kot to, da pri 22 letih vzameš kredit in kupiš skupaj stanovanje. Jst bi na tvojem mestu, če bi čutila željo po tem, da bi živela skupaj raje nekaj časa živela skupaj v najemu, kot pa, da bi šla z glavo skozi zid in v nakup stanovanja. Ker kaj pa če se čez 1, 2..6 mesecev skregata, kaj bosta potem naredila s stanovanjem/hipoteko?
 
[color=orange:ddc61ba942]
0
Nazaj na vrh
LIVvy
Starost: 42Pridružen: 4. jan 2006Prispevkov: 4786Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:33
Povezava do prispevka
Jaz se strinjam s Kirko, da mogoče najprej živita skupaj poizkusno v najemu, da vidita, kako vama sploh laufa. Hipotekarni kredit je veliko breme, če se vama, kaj zalomi.
0
Nazaj na vrh
amikadeja
Starost: 42Pridružen: 18. maj 2006Prispevkov: 123Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 19:53
Povezava do prispevka
Se popolnoma strinjam s tem... Thumbs Up . Očitno je, da rahlo dvomiš v skupno življenje, zato bolje najprej najem..ne nakoplji si hipoteke nad glavo.

Sicer pa sem na zelo podobnem. Bi lahko rekla, da se mi je "rahlo" nasmehnila sreča Big smile ..v enem mesecu sem dobila službo (v bistvu je sploh nisem pričakovala in iskala, kr prišla je), končujem študij, ravno danes pa sem od delodajalca dobila sklep, da dobim še službeno stanovanje v najem... Approve

Torej, pri 24 in pol grem prvič na svoje. S fantom seveda. Skupaj sva štiri leta in pol. Oba se veseliva, čeprav se zavedava, da najbrž ne bo tko enostavno (finančno, pa tudi organizacijsko), ampak vrgla se bova v vodo...mislim, da bova splavala, če ne skupaj, pa vsak posebej. Vsekakor bo to en velik korak za naju, ki bo veliko pokazal.
Je pa tudi meni zelo lepo doma...vedno skuhano, oprano in pospravljeno...ampak si prav predstavljam, kako bo nekak lažje tudi moji mami, ki ne bo iz dneva v dan skrbela, da bo kosilo kuhano, ko pridem iz službe. Tudi starši si zaslužijo brezskrbne dni, zato kar se tega tiče, spustite se maminega krila... Wink
Potovanje, dolgo tisoče kilometrov, se začne z enim samim korakom.
(Kitajski pregovor)
0
Nazaj na vrh
inga
Starost: 42Pridružen: 30. nov 2004Prispevkov: 2410Kraj: RatečeStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 20:01
Povezava do prispevka
Jaz sem stara 23 let, z  sva že 7,5 let skupaj in komaj čakava, da greva na svoje, čeprav imamo doma in njegovi starši tudi veliko hišo, si vseeno želiva lastno stanovanje. Takoj, ko diplomiram in dobim službo, bova kupila lastno stanovanje. Me tako vleče od doma, da ni za verjet.
Da te bar mogu probuditi...
0
Nazaj na vrh
Nadine
Starost: 42Pridružen: 13. nov 2003Prispevkov: 1498Kraj: Maribor-BresternicaStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 20:11
Povezava do prispevka
SaMa, jaz mislim,da če si v dvomih, da še o nakupu stanovanja počakata. Skupaj živeti s partnerjem si moraš želet in ne imeti pomislekov. Ne jemlji hipotekarnega kredita.Najprej dokončaj študij.
Predlagam ti, če imata možnost, da sprva začneta "izmenično" skupaj stanovat- enkrat pri enem, drugič pri drugem- če je možno seveda.
 
Ko enkrat skupaj s partnerjem živiš, potem vidiš umetnost zveze- prilagajanje, pogovor, organizacija, načrtovanje,kuhanje, ne muliš se- če ti ni kaj prav, temveč takoj rešiš težavo in je spet vse OK. Prav luštno!
 
Glede kuhanja: mogoče si čez vikend naredita jedilnik za kosilo za cel teden. Potem pa, kdo prej pride, prej začne ....in potem mu drugi pomaga. En,dva,tri zna to bit. Hitro se navadiš.
Na kulinariki.net imajo eno temo, kaj jutri za kosilo+recepti, morda ti bo v pomoč. Lahko pa kdaj skuhaš kaj "na žlico" in potem razporcioniraš, pa je...
 
Predlagam ti,da se pogovorita. Povej mu svoje želje, svoje pomisleke,..nato pa ti naj še on. Sprejmita eno skupno odločitev in oba bosta zadovoljna.
 
Sporoči, kako je!
 
p.s. Si predstavljaš, jaz grem že eno stopničko dalje, postala bom žena Smile in to pri 25-ih. Ufff, malo me tudi črviči, veš :). Ker je to nekaj "neznanega". Ampak v življenju moraš vedno znova sprejemat odločitve, se pa pokaže, če so prave ali ne.
 

[img]http://lbdf.lilypie.com/9e0Op2.png[/img]
0
Nazaj na vrh
Mimi_M
Starost: 45Pridružen: 13. dec 2005Prispevkov: 2127Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 22:02
Povezava do prispevka
V moji  prejšnji vezi je bila odločitev za skupno življenje po 8 letih veze največja prelomnica.
to je popolnoma nekaj drugega, kot pa če skupaj živita pri nekomu doma, kjer starši še vedno bedijo nad vsem in so nekak glavni v gospodinjstvu in ostalih zadevah.
Ko sta dva resnično sama za vse, odkriješ, kako pomembne so za vajino vezo stvari,  o katerih prej tudi razmišljal nisi.
Pri naju je bila ena zelo velika ovira  različne navade od doma  in premajhna pripravljenost prilagajanja, se mi zdi. Glede gospodinjskih zadev, pa tudi daljnoročnih načrtov sva si bila preveč različna, da bi še lahko ostala skupaj, tako da sva po enem letu skupnega življenja končala in sedaj sei mislim, samo hvalabogu, da sva šla  v najem in ne v kakšno kreditiranje, ker bi se na koncu obremenjevala še s tistim.
Tako sem se pa lepo spakirala nazaj domov, on pa je ostal tam, o čemer sva se prej lepo pogovorila in se zmenila, kdo bolj rabi oz. kdo si lahko privošči stanovanje.
Tako da jaz ti odsvetujem kredit, definitivno poizkisita prej izvohati kakšno drugo možnost, kot pa tole.
Aja, se mi pa zdi, da je odločitev, kdaj zaživeti skupaj, odvisna tudi od starosti - recimo sedaj definitivno ne bi čakala na ta korak toliko časa kot prej, ampak bi se  komot preselila skupaj s fantom, ker že zdaj vidim, kako zelo sva si podobna in menim, da nama bi  dosti bolj gladko teklo, kot pa nama je z bivšim.
Čeprav je res, da se zelo veliko pokaže šele v skupnem življenju.
Ampak treba je probat in jaz pravim da je bolje čimprej, sploh če je želja, ne vidim ovir za to niti če sta skupaj šele nekaj mesecev - zakaj pa ne? Če je to to, bo itak super, če pa nista za skupaj, pa itak bolje, da to spoznata čimprej.
"Odločimo se, da je nekaj mogoče in da hočemo to storiti, pa bomo našli tudi način."
(A. Lincoln)
0
Nazaj na vrh
mojca
Starost: 43Pridružen: 25. okt 2003Prispevkov: 4866Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 15. jan 2007 22:09
Povezava do prispevka
Nisi sigurna da bi šla od doma, hkrati pa bi se s fantom skupaj zakreditirala? No ja, malo razmisli kaj počneš. Pa kredita ni tako lahko dobiti (sploh pa za celoten znesek), najti primerno stanovanje za investicijo tudi ni mačji kašelj.
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Skupno življenje - kdaj in kako
Stran 1 od 6
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Majska polna Luna bo vstopila v intenzivni, transformativni znak Škorpijona in nam prinesla močno energijo "spusti".