V moji prejšnji vezi je bila odločitev za skupno življenje po 8 letih veze največja prelomnica.
to je popolnoma nekaj drugega, kot pa če skupaj živita pri nekomu doma, kjer starši še vedno bedijo nad vsem in so nekak glavni v gospodinjstvu in ostalih zadevah.
Ko sta dva resnično sama za vse, odkriješ, kako pomembne so za vajino vezo stvari, o katerih prej tudi razmišljal nisi.
Pri naju je bila ena zelo velika ovira različne navade od doma in premajhna pripravljenost prilagajanja, se mi zdi. Glede gospodinjskih zadev, pa tudi daljnoročnih načrtov sva si bila preveč različna, da bi še lahko ostala skupaj, tako da sva po enem letu skupnega življenja končala in sedaj sei mislim, samo hvalabogu, da sva šla v najem in ne v kakšno kreditiranje, ker bi se na koncu obremenjevala še s tistim.
Tako sem se pa lepo spakirala nazaj domov, on pa je ostal tam, o čemer sva se prej lepo pogovorila in se zmenila, kdo bolj rabi oz. kdo si lahko privošči stanovanje.
Tako da jaz ti odsvetujem kredit, definitivno poizkisita prej izvohati kakšno drugo možnost, kot pa tole.
Aja, se mi pa zdi, da je odločitev, kdaj zaživeti skupaj, odvisna tudi od starosti - recimo sedaj definitivno ne bi čakala na ta korak toliko časa kot prej, ampak bi se komot preselila skupaj s fantom, ker že zdaj vidim, kako zelo sva si podobna in menim, da nama bi dosti bolj gladko teklo, kot pa nama je z bivšim.
Čeprav je res, da se zelo veliko pokaže šele v skupnem življenju.
Ampak treba je probat in jaz pravim da je bolje čimprej, sploh če je želja, ne vidim ovir za to niti če sta skupaj šele nekaj mesecev - zakaj pa ne? Če je to to, bo itak super, če pa nista za skupaj, pa itak bolje, da to spoznata čimprej.