Razočarana nad prijateljico

Saj si že vse sama napisala.
Če se ti hočeš malo bolj "zdivjati", ni nič narobe s tem. In če ona ni za take stvari, si boš res morala poiskati drugo družbo za ta namen. Nje nima smisla prepričevati in jo skušati spreminjati. Sicer se strinjam, da nima smisla, da je zadržana zaradi strahu pred mnenjem drugih in ne, ker bi sama bila tako resna, ampak nimaš kaj. Ostanita prijateljici, če ti je sicer OK, družbo za zabavo pa išči drugod (kje, mene ne spraševati, ker nisem tip človeka za tovrstna druženja).

Kako naj svoji najboljši prijateljici, ki dela (vsaj po mojem mnenju) ogromno napako, to povem na način, da ga bo razumela...
Poizkusila sem z očitnim: meni so te ne zdi dobra ideja, kaj bi ti meni svetovala na tvojem mestu itd... pa so bili njeni odgovori da razume mojo skrb, ampak da ona čuti da je tako prav.
Ali naj jo pustim da naredi (še eno) napako in mogoče končno sama uvidi, da nekaj dela narobe, ko bo pristala na realnih tleh...
Srkbi me zanjo, ker je na koncu vedno ona razočarana, prizadeta.... a potem znova ponavlja iste napake. Poleg tega se mi včasih zdi, da se jaz bolj živciram zanjo, kot se ona sama... Pravi: eh saj bo že. Ampak eno so besede, njena dejanja pa se mi zdijo dejanja zares obupane osebe, ki si ne dovoli pomagat in je 100% prepričana v svoj prav.
(govorim o zvezah, še posebej njeni zadnji, ki se mi ne zdi zdrava - že od začetka sem bila proti, sedaj pa sploh.... ampak ona čuti da je to to, in ne vidi nič drugega kot le to).
Naj jo pustim pri miru kar se tega tiče, ali še kaj poizkušam ?

Meme, vsak mora čez svoj 'makadam' - posebno če to čuti in ni s tem povsem nič narobe. Lekcije so del rasti.

Težko je, ko imaš nekoga rad, a tako pač mora biti, tudi tvoja pespektiva je izključno tvoja, ne njena ali univerzalna in to sprejmi. Edino kar moraš zahtevati je, da če je upošteva tvojih nasvetov/mnenj/smernic, naj ti NE JAMRA in te vmešava v to do take mere, da te prizadane in ti jemlje energijo. To je to in ni tvoj problem, vsak je gospodar svojega življenja in lahko spreminjamo le sebe, ne drugih.

Normalno, da povsem brez pogovorov o tem ne bo šlo, ampak postavi jasno mejo, kjer te začne živcirati in naj je ne prestopa, oz. se sama umakni, če do tega pride.

S takim ravnanjem ne počneš ničesar narobe.

Podpis po Tikko!

Meme, najboljše, da pustiš na miru to v zvezi s tvojo prijateljico, ker če jo boš še naprej prepričevala, se bo pričela oddaljevati od tebe in boš dosegla drug učinek, kot želiš. Sama sem imela tudi eno dobro prijatejico, ki je bila v ''zvezi'' z zelo napornim fantom in sem jo skoraj leto dni poslušala, kako je cel čas jamrala zaradi svojega fanta in vsakokrat, ko sem omenila, če je pomislila na konec zveze, je bila drugačna pesem-naenkrat je bil fant super in kako ne bo nikoli našla boljšega, pa kako se vidi z njim....in potem je enega dne prišlo celo tako daleč, da jo je pred mojimi očmi pričel nekaj nadirati, žaliti in porivati-tedaj mi je prekipelo, ker resnično ne prenesem taki tipov, ki mislijo, da smo ženske na svetu le zato, da jim zadovoljimo njihove potrebe. Tistokrat je bilo edinokrat, ko sem se vpletla in mi je žal, ker se je prijateljica takoj naslednji dan ob eni vrtnici omehčala ter je bil spet ''zlati'' fant, jaz pa nerazumevajoča prijateljica! Od tedaj nisem niti besede rekla čez njega, ampak sem raje preslišala njeno jamranje.....Danes se več ne družime in tud ni več z istim fantom (je menda po tem, ko sva se prenehali družiti, ugotovila, da ona ni tip ženske, ki živi samo za fantove potrebe).

Hvala vama za odgovore

V nobene njene prejšnje zveze se nisem vmešavala, dokler ni sama začela jamrati na to temo, ker se mi zdi to stvar dveh in nikoli ne moreš vedet točne situacije, ki je med njima. Ker vsaj ponavadi, slišiš le eno stran zgodbe.

Ampak ta situacija je tako specifična, da si lahko uniči celo življenje (ne glede na to, kako filmsko se sliši tale stavek, ga moram uporabiti ).
S fantom sta se videla 3x, zanj se je pripravljena skregati s celotno družino, selitev, noben nima službe, on sploh ni iz tukaj (oba pa sta mlajša od mene). Niso to več tako enostavne stvari, ko meni le osebnostno njen fant nebi odgovarjal ali kaj podobnega.

Strah me je, da bo na koncu izgubila vse, in bila (kot vsakič do sedaj) razočarana, vendar tokrat še brez družine in doma. Samo zato, ker želi(ta) sforsirati neko 'ljubezen', ki je po mojem mnenju po 3 srečanjih pač ne čutiš.

Mogoče pa mora res narediti še ta korak, da bo videla, da vsakemu ki pride mimo in ti nameni 10minut pozornosti, še ne gre zaupati.

Mogoče pa to potrebuje, da najde sebe, svojo pot?

Saj vem, da ko to prebereš, zveni nesmiselno. Ampak ni, ljudje se včasih postavimo v take situacije, da stestiramo sebe in vse okoli nas, da si obrnemo svet na glavo, zato da se t.i. najdemo. Tvoj strah/percepcija nima nobene veze s tem, ona mora po svoji poti oz. ni nujno vse, kakor se zdi oz. ti vidiš stvari (pa s tem nimam v mislih, da si neobjektivna glede destruktivnosti tega početja, ampak samo, da si neobjektivna glede nje, čustveno).

Jasno ji izrazi svoje stališče in skrbi, ne dopusti si pa, da negativno vpliva nate.

Ok, hvala punce
Sem rabila še neko čisto objektivno mnenje, da vem, če sem se prav odločila svoje mnenje oz. skrbi sem ji že zaupala, seveda je končna odločitev njena. Sem ji tudi dala vedet, da čeprav se bo odločila drugače kot se meni zdi prav, da ji bom še vedno na voljo, in da to med nama ničesar ne spremeni
Še enkrat hvala ker ste si vzele čas!

Karkoli rečeš-bo vredno točno toliko, kolikor stane. Nasveti, ki so zaračunani oz. jih sam iščeč so namreč veliko bolj upoštevani in cenjeni.

No, če lahko še jaz pristavim svoj pisker.
Pred časom sem končala prijateljstvo z osebo, katero poznam od prvega razreda osnovne šole in mi je ogromno pomenila. Žal, pa zadnjih 5 let nisva imele veliko stika. Čedalje več je pred računalnikom, na FB in vedno manj časa za druženje iz oči v oči. Nič pijač, sprehodov, kolesarjenja, plavanja, kina...Nič. In sem obupala z vabili. Meni virtualen kontakt ne pomeni niti približno toliko kot druženje. Še posebno če sva 15 min hoje narazen doma.

S časom človek obupa nad ljudmi, ki ne pokažejo interesa za druženje in se po mesece, ne vidiš.

Me pa mori, da je sploh prišlo do tega ne-druženja in posledično razpad prijateljstva. In je čuden občutek, ko kdaj pomislim, včasih sem pa lahko *** poklicala in ji povedala .... zdaj pa je šlo vse k vragu.

meme...prav si naredila na koncu. Vem, da te skrbi za prijateljico, vendar dokler sama ne pride do spoznanja, jo lahko prepričuje miljon ljudi, pa ne bo upoštevala...poleg tega pa - mogoče jima uspe? Vem, da se ti zdi nemogoče, tudi sama verjetno ne bi verjela v to, če bi se isto dogajalo z mojo prijateljico, ampak vseeno...

Jaz sem eno prijateljstvo rešila, bilo pa je podobno. Ima fanta, ki je ne spoštuje, ima jo za samoumevno, pri njem je vedno kaj drugega prej kot pa njegova punca...prenaša ga že 3 leta, čisto je zaljubljena vanj, pa čeprav je VEDNO, kadar smo skupaj zunaj ali na kakšni žurki, neka frka, ko se skregata, ker pač on nima mej, kadar gre za druge punce (ne, ne vara je, vendar gre do tiste meje...jaz ga dobro poznam in vem, da je prestopil ne bi, ampak že to, kar počne, je poln pisker)... Ja, res je NE razumem in je ne morem razumeti. Nekaj časa sem ji dopovedovala, da tako ne bo šlo v nedogled. Potem pa sem ugotovila, da ni potrebno, da jo razumem, pomembno je samo, da ji stojim ob strani in ji ponudim ramo, ko jo potrebuje. Karkoli se zgodi med njima, sem ji vedno na voljo, da se zjoče...ne moraliziram in ne dopovedujem ji...ker sem drugačna in teh stvari res ne bi prenašala, ona pa pač lahko in hoče, krijem ji hrbet, ji rečem tudi "vse bo ok". Tako je pri vseh mojih prijateljicah...ena na veliko vara svojega fanta...ne maram tega početja, ampak stojim za njo...navsezadnje je ona moja prijateljica in mene ne boli, če ona to počne, ker do mene je bila vedno dobra. Ena menjuje fante kot spodnjice, kar se MENI ne zdi ok...ampak spet - ni ravno moja stvar in ji krijem hrbet, kadar kdo reče kaj grdega o njej...navsezdanje je do mene prijateljica kot mora biti...kaj počne za zaprtimi vrati spalnice, je njena stvar, če v tem uživa, pa toliko bolje...

Ni potrebno razumeti vsakega problema prijateljev...potrebno je stati ob njih in jim pomagati, da težavo rešijo, na svoj način ali da upoštevajo tvoj nasvet...pa ni pomembno, ali je to čez dva meseca, eno leto ali 5 let...

niika - se popolnoma strinjam z napisanim. Saj jo tudi jaz pred drugimi vedno zagovarjam in pravim: vsak počne kot ve in misli da je najbolj prav.... Ampak me je vseeno malo 'žrlo', ko sem slišala celotno njeno zgodbo.

Saj je tudi pri meni tako, da lahko bi mi nekdo tisočkrat povedal da moja zveza ni zdrava, ni dobra blabla...ampak dokler sama ne bi prišla do tega, bi seveda vztrajala v njej.
Po drugi strani pa je tudi res, da sama zeeeelooo težko nekomu zaupam, svojega trenutnega fanta sem poznala že 5 let preden sva postala uradno 'par', pa sem tudi potem kar čakala in čakala, preden sem se odločila da bi to pa res lahko bila resna zveza

Tako da mi je tudi s tega stališča ta zaupljivost tuja. Ampak ja, to so 'moji problemi'
ampak saj sem ji ubistvu samo 1x res povedala kaj si mislim, tako malo bolj resno sva se pogovorili. Sedaj ko ve moje mnenje, je moja 'naloga' opravljena in naj dela kot ve in zna Se zdaj o kakšnih zabavnejših temah pogovarjava, pa je

meme, tudi pri meni je tako, da težko dam kaj od sebe že na začetku...sploh svojega srca ne dam kar na pladnju. Poznam pa ogromno ljudi, ki so fatalci in impulzivni...saj jim je velikokrat žal, da so nekaj naredili, ampak bolje, da jim je žal za to, kot pa zato ker nekaj niso naredili - tako kot je meni bilo že milijonkrat. Kaj češ, smo si različni in (roko na srce) občudujem takšne ljudi...res

Mene so vse prijateljice vprašale za mnenje, povedala sem jim ga in hkrati poudarila, da to je dobro zame...če je za njih, ne vem...in nihče ne more vedeti... Kar lahko naredim, je, da jim stojim ob strani in vsakič ko zaj** situacijo, rečem "joj, kako SMO zaj* zdaj tole"... Neguj prijateljstvo...je veliko težje, kot pa voziti neko zvezo...ampak je vredno!