Naj najprej opozorim, da se ne zanašajte na to, da boste ugotovile, katera skupina ste na podlagi tega, kar vam paše. Telo vam lahko z (očitno) reakcijo pokaže, da vam nekaj ustreza, ali pa z bolj prikrito, ki je ne vidite, ne čutite.
Levinja, saj to, kar ti paše, ne pomeni, da je tudi primerno zate. Če si celo življenje navajena na določeno prehrano in ti je okus všeč, jasno, da ti paše. Po tej logiki meni npr. paše krompir (damn, zakaj ravno krompir???
), rada imam tudi kislo zelje, junk food ipd. - ampak to ne pomeni, da mi koristi, čeprav zelo uživam
, ko to jem. Mi pa npr. ne paše mleko, ga ne maram, hkrati pa maram jogutre in sire (damn drugič!).
Ravno zato, ker sami ne moremo vedeti, katera hrana nam koristi in katera ne, so narejene raziskave in napisana ta knjiga. Če bi se zanašali le na to, kar nam
paše, ne bi prišli daleč. Enako velja za kozmetiko - mislim, da zdaj pa že vse vemo, da je nekaj, kar nam lahko zelo paše, škodljivo.
Veliko je tudi ljudi, ki so celo življenje na določeni hrani in gibanju, skratka se držijo dol. načina življenja, pa mislijo, da je vse ok, dokler ne skušajo uvesti sprememb. Nekateri so po uvedbi te diete dejali, da so šele zdaj ugotovili, kaj pomeni se dobro počutiti v vseh vidikih. Dokler ne probaš, sploh ne veš.
Kiely, a ne?
Grozljive bolečine. Joj, raje se ne spomnim.
Sicer je meni naaajboljši organski jabolčni kis Alnatura ali Bio Spar. Joj, too much dobro!
Kot tisti kisi, ki so jih včasih delale naše babice in tete, tak poseben, pristen jabolčkast okus ... nom nom, bi rekla LolTanja.
Malina, jaz sem mislila, da bo full težko, ker sva kontra - jaz 0, on A, pa sploh ni težko. Zelenjavo pripraviš skupaj, itak je veliko skupne, pa sebi spečem zrezek, njemu tofu, ali pa oba jeva perutnino ali ribe. Včasih tudi jaz jem tofu. Tako, da sploh ni tako problematično, kot sem sprva mislila, da bo. Ena solata, ena zelenjava, morda v enem od tega kaka zadeva manj ali več tako, da ustreza vsakomur, pa omenjen beljakovinski vir.
Jaz se sicer nisem tako detajlno poglabljala z zdravstvenega vidika (tudi nimam ustrezne podlage za to, tako, da bi morala kar krepko naštudirati) in ko sem najprej prebrala, sem full dvomila (heh, večni skeptik, še kar vidim pred nosom, dvomim
), dokler me niso rezultati postopoma prepričali. Pa če sem iskrena, tudi če ne bi znal nihče pojasniti, ne bi več podvomila, ker čisto preveč drži vse (govorim o najinih izkušnjah glede hrane, značaja, vadbe, odziva na stres in vse, kar sodi zraven). Sva pač tipična primerka, verjamem pa, da so odstopanja - jasno, saj nismo kalupirani, gre za osnovne smernice.
Je pa še tako, da moj, ki je A, ob uživanju nepravega mesa ali preveč mlečnih izdelkov takoj dobi mozolje.
Vedno. Včasih gre na službeno pot (po možnosti v bivšo yugo) in se vrne in takoj vem, kaj je jedel.
Meni neprava hrana na kožo na srečo ne vpliva, mi pa zato na vse ostalo.
Sicer imava midva tri knjige; najprej sva kupila osnovno
Eat Right 4 your Type in bila navdušena, zato sva še
Cook Right 4 your Type, kjer so recepti in kombinacije za razl. krvne skupne v družini, in pa
Live Right 4 your Type - ta me je pa sploh
fascinirala, ker so karakterji (vsaj moj) tako do potankosti zadeti, da ti skoraj neprijetno postane, da nekdo ve toliko o tebi.
Predvidene so tudi najpogostejše težave, ki so rezultat (napačne) prehrane, še zlasti tiste psihične narave in seveda ustrezne rešitve. Jaz bom rekla samo: I'm impressed.