Nevarnosti sladkorja

Saj ne vem, a smo samo ženske tako obsedene s cukrom? Pri mojem nič ne opažam kakšnih nenormalnih želja po sladkarijah...
Kakorkoli, jaz se kar lahko podpišem pod Sinthijo, ker če nimam nič doma, potem enostavno ne jem sladkorja! Je pa tudi res, da ko RABIŠ čokolado, jo težko nadomestiš s kakšno drugo hrano. Samo, če je nimaš pri roki, potem itak ostaneš 'clean'
Sladkor je mamilo in očitno zelo 'dobro', saj te hitro zasvoji.
Če povem po pravici, sem na PL-ju prvič sploh slišala o nevarnosti sladkorja in sem hvaležna, da sedaj vsaj malo pomislim, preden se začnem basat z Milko! V realnem življenju pa ne poznam skoraj nikogar (razen ene ženske), ki bi se sladkorju izogibal. Potem pa prideš nekam na obisk, pa seveda najprej sladkarije na mizo dajo. Če ne vzameš, so pa še užaljeni

Evo, jaz sem danes sama sebi dokazala, kako je sladkor res "fajn".
Brat in njegova punca sta bila v Srbija in sta prinesla domače sladk(or)arije in sem jih samo malo poskusila. Aaa, napaka! Res jih nisem pojedla veliko, vsega skupaj za 1 piškot, ampak me sedaj boli trebuh, prav neprijetna bolečina je. In verjamem, da me boli od prevelike doze sladkorja, ker te sladkarije so pa res bomba sladkorja. Sedaj sem že kar nekaj časa preteženo brez sladkorja (razen v sadju) in me je pomoje ravno zaradi tega še bolj vrglo. Tako da nauk zgodbe je, da je treba poslušati svoje telo in se na napakah učiti .

Baina, kot že omenjeno, zame je alternativa sadje in pa temna čokolada s čim večjim deležem kakava. In to mi je načeloma dovolj (razen v primerih kot danes, ko sem kar malo pozabila na nevarnosti sladkorja in je zmagal "hudiček firbček" ).

Ja seveda, ker je manj nihanja sladkorja v krvi in s tem manj "napačnih" signalov lakote

no pa sem preživela en teden brez cukra! vmes je bila samo ena majhna majhna pregreha... tako da ni panike. se pa še odločam ali bi nadaljevala tako strogo, ali naj si dovolim občasno kakšen posladek, sploh sladoled norooo pogrešam če bi ostalo pri majhnih količinah sploh ne bi bilo panike, samo problem je ker ne vem ali se bom znala zadržat, da ostane samo pri enem koščku, eni kepici...  

bravo jamanawe za en teden sugar free kapo dol. jaz poskušam da bi se čimbolj izognila tem pregreham, čokolada je pa sploh moja šibka točka. ampak mi ne ratuje glih. no ene dva do tri dni sem zdražala ta teden, potem pa mama kupi čokolado in jaz seveda ne morem da ne bi. potem pa me vse stiska,ne vem, v prsih mam čuden občutek ko pojem kaj sladkega (ker jaz se ne znam ustavit pri eni rebri, potem pa je pojem preveč). posledice pa čutim, da težje diham, pa ne vem, če je to od tega ali pa je vzrok kaj drugo. no vseeno, kot že neštetokrat sem si tudi danes rekla da je pa zdaj dovolj, ker danes mi je pa sploh slabo.tako da vidim, da ne gre res več tako naprej.
me pa zanima kako ti uspeva jamanawe? a te nič ne zagrabi, da bi kar najraje cel tovornjak čokolade pojedla? te nič ne mika, ali kako se spopadaš s tem? in sigurno že čutiš kakšne pozitovne posledice ker se odvajaš?

Po mojem je to samo tvoja psiha oz. slaba vest, ker si se spet "pregrešila". Naj ti hrana ne bo sovražnik

hvala jamanawe, bom se poskušala zadržati ko bo želja po sladkem. saj verjamem da če se odpoveš sladkorju prinese veliko lepih posledic. no jaz se sladoledu ne bom odpovedala, drugega sladkorja pa se bom poskušala izogibati.pa da vidim kako bo. upam tudi jaz da mi bo tokrat uspelo.
ja verjetno je tudi psiha kaj na tem, da me stiska. ker mam res včasih zelo slabo vest. saj hrana mi ni sovražnik ali kako bi rekla, da bi se je bala. nasprotno, uživam v obrokih. tako da ne vem, kaj bi bilo to moje stiskanje in oteženo dihanje

bubica tudi jaz te razumem in vem kako je to. če bi jaz opisala svoje napade sladkega in kaj potem vse snedem bi bile ene kar šokirane. ampak pustimo to. no jaz sem včeraj pojedla precej čokolade (količinsko raje ne bi ) in mi je danes tako slabo. že cel dan imam občutek, kot da bom zdaj zdaj bruhala. pa tudi ponoči se mi je vretlo, sem bila kot da bi se napila oz kot da bi imela mačka, sem mislila da bom umrla. zdaj ne vem, če je krivo to, ali pa kaj drugega, ampak po moje je kar kriva ta čokolada
no za danes naj povem, da "še" nisem nič "požrla" (razen sladoled) pa upam da tako tudi ostane, da me kaj ne premami. pri meni je pa najbolj hudo takrat, ko sem sama doma. ne vem, potem kar letim pa jem in jem, dokler me ni sram, da več ničesar ni. ampak je pa tudi narobe to, da mami vedno kupi nove zaloge. saj nekdaj sem se lahko brzdala, sploh me čokolada ni mikla, je nisem jedla ene 4 leta, počutila pa sem se naravnost odlično. potem pa sem imela eno krizo in potem so mi vsi govorili daj jej čokolado, pa čeprav sem na začetku tulila ko sem pojedla kakšen košček zaradi slabe vesti mi je hitro prišla v kri, sedaj pa imam.
ah nič bo treba spet pamet v roke, pa treba se bo brzdat in samodisciplinirat