Nevarnosti sladkorja

Vsem toplo priporočam ogled predavanja profesorja Roberta H. Lustiga z Univerze v Kaliforniji o škodljivosti sladkorja.

Sicer traja približno 1 uro in pol, vendar je res zanimivo. Malo prej sem ga pogledala do konca in sem še vedno v šoku.

Tukaj pa je link do predavanja http://www.youtube.com/watch?v=dBnniua6-oM

Za vse tiste, ki ste si ga morda ogledale, ali pa ste podatke o škodljivosti sladkorja zasledile kje drugje, pa me zanima ali se strogo držite tega, da sladkorja ne zauživate? Se vam zdi to v današnjem tempu življenja težko izvedljivo?

Jaz se trudim čim bolj, vendar me dostikrat še vseeno kakšna stvar premami . Vsekakor pa se bom po ogledu tega predavanja potrudila še toliko bolj.

Najlepša hvala za tole povezavo, ravnokar sem končala s poslušanjem predavanja. Izredno zanimivo in poučno. Jaz že dolgo trdno verjamem, da je sladkor strup. V preteklosti sem se eno obdobje žal zelo mačehovsko obnašala do svojega telesa in zdravja in dnevno jedla sladkarije (celo po večkrat na dan). Zdaj pa izredno pazim na to, kaj pojem, in na prvem mestu se izogibam sladkorju in beli moki (maščobe in sol niso nikoli bile moj problem). Moj namen je popolnoma odpovedati se sladkorju (razen iz sadja pa še to v omejenih količinah), škode sem si že itak dovolj naredila. Pa kakšen biznis je za tem... Mah, to je prav žalostno, kako plačujemo za to, da nas ubijajo na obroke.

Jaz že dolgo smatram sladkor za strup. Oziroma ne strup, ampak drogo. In se ga že par let čimbolj izogibam. Sicer pa mislim, da se mu ni treba popolnoma 100% odreči, ker kakšen posladek tu pa tam, ne bo povzročil prav nobene škode. Problem je, ker ljudje pretiravajo, obenem pa proizvajalci hrane živila (produkte) vedno bolj sladkajo. In na ta način s sladkorjem (plus maščobo in soljo) manipulirajo naš apetit in našo potrebo po sladkorju, po principu vedno več.

Jep, sladkor je svojega denarja vreden ... je droga in strup. Jaz ga ne uživam nikjer, razen v čokoladarijah in občasno kakem energijskem napitku ali soku. V življenju še nisva kupila sladkorja, sploh ga nimava.
In me izredno moti, da ko včasih kupiva kakšen sadni jogurt ali sok, je tako sladek, da ga sploh spiti ne morem! In potem jogurt mešam z navadnim sojinim mlekom oz. sok z vodo/zelenim čajem (sok:voda=1:3), da malo ubijem tisto ogabno sladkobo ... Zdi se mi, da so stvari čedalje bolj sladk(an)e - tudi tiste s umetnimi sladili.

Jaz sem sicer prebrala kar nekaj literature na to temo, bom pa še ta posnetek pogledala.

Jaz sem pa tudi ugotovila, da odkar se izogibam sladkorju dejansko niti ne čutim potrebe po sladkih stvareh.. Prej recimo skoraj nisem zdržala dneva brez vsaj nečesa sladkega, zdaj pa mi sploh ni več težko. Ali pa na primer včasih mi je bila temna čokolada brezvezna, sploh je nisem štela kot sladkarijo, mi je bila čisto pregrenka, danes pa mi je všeč. Tako da se je sladkor v mojem primeru tudi v praksi pokazal kot droga. Mi pa recimo včasih paše kakšno slajše sadje (npr. fige) pa si jih privoščim. Pa še to sem opazila, da odkar imam v prehrani minimalno sladkorja, mi bolj odgovarjajo slajši parfumi, hihi, celo zdaj poleti.

Vidim, da ste kar poučene o tem. Mene pa zanimajo nadomestki sladkorja. Namreč veliko pečem razne sladice, kjer je osnova tudi sladkor. Razni nadomestki so sicer precej slajši, a volumna, ki ga da sladkor ne dosežejo.
Me je zanimala stevia, samo je precej koncentrirana in verjetno ni dober nadomestek za v sladice.
Torej zanimajo me alternative sladkorja, oz. kaj ve uporabljate namesto?

Drugače pa je že leta moja naj čokolada čisto navadna jedilna, druge so mi vse presladke.

jaz nikoli nisem bila nora na sladko hrano , vedno mi je bilo pri srcu bolj slano ali kislo, zato zdaj ko pazim na prehrano nimam težav pri izločanju hrane z preveč sladkorja itd. , moram pa pokazati veliko samokontrole pri slanih stvareh  

Tako kot vsepovsod, je tudi v živilstvu primarni cilj zaslužiti, šele potem pa pride na vrsto kvaliteta, zato pa taki podni od izdelkov na policah. Pa še manj stane kot ponuditi dober izdelek, stopnja revščine se viša in ravno ti ljudje pokupijo/mo največ nizko kvalitetnih izdelkov in krog je zaključen. Ugodno za zaslužkarje, seveda.

Sama se panično ne izogibam sladkorju in ne razmišljam vsaki prosti trenutek svojega življenja o primerni prehrani (pa bi verjetno morala ), vendar pazim, da sladkorja ni tam, kjer pa res ni nobene potrebe po njem - kava/čaj brez sladkorja, paradižnikove domače omake brez sladkorja; če kaj pečem, pa če bistvo peciva ni ravno sladkost, zmanjšam tega na minimum (ko kuham puding iz vrečke, je pri meni vedno brez sladkorja - baje je zanič , no, meni definitivno ne). V glavnem, kjer naj bi se dodal sladkor, jaz tega zmanjšam na minimum, potem, po nekaj poskusih pa naredim  kar brez. Že zaradi tega, ker so mi naravni okusi dosti boljši. Isto je s soljo, komaj kaj solim, uporabljam pa toliko več začimb. In ja, sledijo seveda pritožbe jedcev, ampak meni je res čisto dobro brez soli/sladkorja že od nekdaj, zato ne rabim pazitit na neko prekomerno rabo.

Si pa brez skrbi privoščim večkrat na dan kakšno kocko čokolade, pa če je sladoled pri hiši, ga pojemo družno in tako dalje, vse v mejah normale, no, lahko bi bilo tudi manj, ampak jaz lahko kaj spremenim samo na sebi, drugim pa predlagam in povem, odločitev je še vedno njihova in zame človek, ki poje več sladkoraj kot jaz, zame ni čisto nič slabši človek.

Dow, poleg stevie nekateri uporabljajo kot nadomestek sladkorja melaso, javojev sirup... Sama sicer teh stvari nisem niti poskušala, tako da ne morem nič reči. Je pa, kot berem, vsekakor boljše kot sladkor. Potem razna umetna sladila, ki so po moje najslabša izbira - že povsod lahko beremo, kako škodljiva so.

Jaz enostavno ničesar ne sladim in kot pravi Tanja - zase ne bi nikdar kupila sladkorja, žal pa se moja družina ne da in ostaja pri tradiciji v smislu "vedno smo tako jedli, pa nam nič ne manjka". Čisto ničesar ne sladim, sladoled se da pa fino 'zblefirat' iz zmrznjenega sadja pa malo jogurta npr. Edino kakšen košček čokolade (zadnje čase samo temno). To bi celo pogosteje, ker se mi ne zdi nobena panika, a sem žal med tistimi 'srečnicami', ki jim čokolada noro poslabša stanje kože, in se ji tako že zaradi tega izogibam. Pa če grem npr. na obisk pa mi kaj ponudijo tudi pojem (itak je to zelo redko), že zato, ker se mi ne da pojasnjevat (čeprav je bedno, da so ljudje taki neandertalci in te silijo jest nekaj, česar nočeš) - pač vzamem kot 'once in a blue moon' pregreho.

No, tole sem pa že pred časom komentirala v eni drugi temi.

Bo že res, da kar ne veš, ne boli.

Joj, se popolnoma strinjam. Mah, moji so itak izgubljen primer. Skoraj čisto vsako novost, ki jo prinesem, zavrnejo v smislu: a zdej nas boš pa ti učila, kako živet, ko smo pa mi tolk dlje na svetu?! Kakšno zgražanje je šele na vse moje 'žavbe', ko pa človek potrebuje le vodo, trdo milo in Soleo (ok, malo karikiram zdaj). Saj so zlati, ampak je križ. 

Da so vedno tako jedli kot sedaj, se mi zdi malce iz trte izvito. Se mi zdi, da ljudje niti ne opazijo razlike med sedanjim prehranjevanjem in prehranjevanjem nekoč. Sladkorja in soli zagotovo niso uporabljali toliko kot sedaj, sladkarij pa še manj, predvsem pa ni bilo toliko predelanih živil za kupit kot sedaj, ko polnozrnati kruh ni to, kar je bil polnozrnati kruh nekoč. Pa da ne omenjam, da je bilo nekoč magari delo na polju - danes te "rekreacije" za toliko ljudi kot nekoč ni. V glavnem - današnji slog se precej razlikuje od življenja nekoč, zato tudi takrat svinjska mast naprimer ni mogla biti takšen bavbav kot dejansko je (opažam, da so še nekateri ljudje kar zagovorniki kot da je božji dar), ker navsezadnje tudi ljudje toliko druge puhle hrane niso zaužili v kombinaciji kot je lahko sedaj. 

Ja, ne opazijo razlike, ker je bil prehod počasen, postopen, trajal je desetletja in se še odvija. Če bi pa vse spremembe prišle v enem tednu, bi jih pa najbrž fršlok ...
Sicer se strinjam, ja: od 'siromašne' a v resnici bogatejše in bolj zdrave prehrane in precej fizičnega dela v izobilje vsega, same prazne kalorije, polne škodljivih dodatkov in pesticidov, herbicidov ipd. in cel dan na riti.

Talita, ne sekiraj se - večna 'tastarih' je 'izgubljen primer' kar se mnogih stvari tiče. Mi bomo pa verjetno našim tamladim.