Pa kje živite? Večina našega gospodarstva temelji na terciarnem sektorju (prodaja, storitve) in v interesu katerekoli (kapitalistične in demokratične) vlade in države je, da gre državljanom dobro, da lahko kupujejo ipode, plazme in audije, sicer gre vse v lulek. Trenutno je pač kriza (pustimo razloge ob strani), naša država ne glede na vse ni tako stara, da bi bilo lahko že vse urejeno, ampak se pa nekam premika. Govorite pa tako, kot da je 90 % populacije na pragu revščine. Dokler videvam po cestah same nove avtomobile in pa tudi tule mlada dekleta, ki so sposobna po več sto evrov na mesec dati za kozmetiko in oblačila dragih znamk (s čimer ni sicer nič narobe, da ne bo kdo narobe razumel), pač ne nasedam temu, da bomo čez par let primerljivi s Tajsko. 
Kakšne plače imate?). Zakaj bi imela Slovenija slabši standard kar po defaultu kot npr. Nemčija? Smo bolj butasti morda? Manj delovni? Manj sposobni? Ne, jaz dobim za svoje delo še vedno 3-5x manj kot v Nemčiji. Ne, le da pri nas se lotevamo vseh stvari z napačnega konca. Vseskozi flikamo neke majhne luknje, ki skrivajo pod sabo Postonjske jame. Zakaj se ceste v Sloveniji nikoli ne utrdi z bankinami ampak raje vsako leto flika luknje s peskom in asfaltom? Zato, da lahko nekdo vmes pokrade ogromno denarja. Če bi cesto utrdili z bankinami bi bila za 5-10 let dobra, to pa ni v interesu marsikomu. In ravno ti, ki ta denar pokradejo se potem vozijo v takšnih avtomobilih. Jaz se v celem življenju z mojo plačo ne bom nikoli vozila v vozilu visokega ranga (ne govorim o luksuznih). Globalna miselnost pa je takšna, da bo prej ali slej večina prebivalcev na robu revščine. Zakaj se nam ne bi mogla zgoditi Argentina? V 50. letih so bili primerljivi in celo bolš od Francije. 
Pa kje živite? Večina našega gospodarstva temelji na terciarnem sektorju (prodaja, storitve) in v interesu katerekoli (kapitalistične in demokratične) vlade in države je, da gre državljanom dobro, da lahko kupujejo ipode, plazme in audije, sicer gre vse v lulek. Trenutno je pač kriza (pustimo razloge ob strani), naša država ne glede na vse ni tako stara, da bi bilo lahko že vse urejeno, ampak se pa nekam premika. Govorite pa tako, kot da je 90 % populacije na pragu revščine. Dokler videvam po cestah same nove avtomobile in pa tudi tule mlada dekleta, ki so sposobna po več sto evrov na mesec dati za kozmetiko in oblačila dragih znamk (s čimer ni sicer nič narobe, da ne bo kdo narobe razumel), pač ne nasedam temu, da bomo čez par let primerljivi s Tajsko. Koliko vas je v tej temi podjetnic, ki dejansko zaposluje in vsak mesec izplačuje plače ter prispevke? Po komentarjih sodeč, vse pišete le teorije iz vidika zaposlenega.
Če se kateri ljubi brati, lahko prebere realno in dejansko stanje 's terena'.
Kot podjetnik sem seveda popolnoma proti malemu delu.
Iz vašega načina pisanja se bere, kot da so vsa podjetja v Sloveniji bajno uspešna, služijo milijone, ki jih skrivajo nekje v sefu ali na skritih računih po Kajmanskih otokih, imajo offshore podjetja v Delaware-u ter istočasno zlorabljajo in izkoriščajo najcenejšo in najšibkejšo delovno silo, na plečih katerih so si prišparali za vilo na Floridi. Redno zaposlenih pa se branijo le in zgolj zato, ker potem ne bi mogli prišparati še za vikendico na Maldivih.
Ste sploh kdaj pomislile, da si podjetja redno zaposlenih enostavno ne morejo privoščiti? Se sploh zavedate, kolikšna obveznost in strošek je ena redno zaposlena oseba? S kakšno razliko v ceni mora podjetje delati, da lahko delavec sam sebe izplača iz meseca v mesec? Da nikogar ne zanima, kdaj ima podjetje krizo, slabšo prodajo, neplačnike računov za izdelke in storitve, ki jih je že davno prodal, pa nikoli dobil plačila? Plačo mora pa vseeno dat? Od kje, kako?
Vsi podporniki zakona temeljijo svoje predpostavke na ideji – podjetja imajo, pa ne dajo. Zdaj jih bomo prisilili, da svoje bajno bogastvo delijo še z nami, ker jaz sem pa hodil na faks, vsako jutro ob 8ih zjutraj pridem delat, ob 16h grem domov in si za to garanje zaslužim minimalno 1000 € neto, malico, prevoz, plačan dopust, plačano bolniško, regres, božičnico in seveda napredovanje vsako leto.
Resnica je čisto drugačna:
1. Niso vsa podjetja v Sloveniji Mercator in Krka.
2. Delovna sila je največji strošek podjetja. Podjetja ne zaposlujejo, ker si redno zaposlene delovne sile enostavno ne morejo privoščiti. Določena podjetja obstajajo samo zato, ker lahko v njih delajo študentje, drugače jih niti bilo ne bi.
3. V Sloveniji podjetja za prispevke na plače državi trenutno dolgujejo 300 mio €. In oni jih mislijo prisiliti, da jih zaposlijo še več!?
300 mio € samo za prispevke, ki jih nimajo od kje dat, saj zaposleni sami sebe v podjetju ne pokrijejo, kaj šele, da bi prinašali zaslužek. Ta ista podjetja noben zakon na tem svetu ne bo mogel prisiliti, da zaposlijo še koga, saj si še teh, ki jih imajo, ne morejo privoščiti (že tako zaposlujejo le nujno minimalno število rednih, vse ostale potrebe 'flikajo' s študenti, ker jim s stroškom, ki jih imajo z rednimi plačami in dodatki enostavno ne bi zneslo in bi šlo vse 'zugrunt'). Največja žalost pa je, da se bodo po sprejetju zakona, te številke še povišale in podjetjem – že obstoječim državnim dolžnikom, se bodo pridružila še podjetja, ki trenutno shajajo brez dolgov državi (od takih pa država živi), saj trenutno še lahko koristijo cenejšo delovno silo, ki omogoča obstoj podjetja. Ko bodo podjetniki prisiljeni za enako delo in enak prihodek, za delavca odšteti več, kot lahko podjetje finančno premore, bodo začeli zapirati ali pa bodo uvedli nekaj nujnih rešilnih ukrepov, ki bodo seveda nezakoniti.
Zdaj pa moj lastni primer:
Imam dve podjetji. Obe sta trgovinska dejavnost. V njih so redno zaposlene 3 osebe in 4 študentke. Torej skupaj 7 ljudi.
To je najmanjše število ljudi, ki je potrebno, da delo poteka nemoteno. Če bi jih bilo le 6, se delo ne bi opravilo in bi imeli izgubo. Če bi jih bilo več, bi nam bilo sicer veliko lažje, ampak 8. zaposleni se ne bi več pokrival in bi nam spet nosil izgubo. Tudi, če bi bil le študent, ki je najcenejša delovna sila, se nam še vedno ne bi izplačal.
Vse je torej izračunano na 'knap', zato da lahko vsi zaposleni redno prejemajo dogovorjeno plačo, da se lahko sproti nabavljajo zaloge, plačujejo najemnine, dajatve državi, itd. Vsi smo siti in zadovoljni. Vzdušje je odlično, nikomur nič ne manjka. Vsi gremo na dopust, študentke s svojimi fanti plačujejo podnajemniško stanovanje v LJ, hodijo na faks, pridno opravljajo izpite, nikjer nobenega sledu o izkoriščanju. Ena izmed redno zaposlenih je bila prej le študentka, ki ji je potekel status, vendar sem jo zaposlila, ker je odlična in bi jo bila neumnost dat stran. Na ta račun pa je zato 8. študent izgubil delo, ki ga je nase z veseljem prevzela ona.
Letni neto promet obeh podjetij skupaj: 500.000 €
DDV, ki ga v enem letu plačam državi: 100.000 €
Redno so plačane vse plače, prispevki, davki, skratka, smo eno zelo vzornih podjetij.
Samo zato, ker sem stvar vzela s svoje roke, se osamosvojila in nisem čakala, da me zaposlijo, nisem breme države, v proračun prispevam kar zajeten kupček denarja na leto, bom jutri, ko sprejmejo malo delo, podjetji enostavno prisiljena zapreti, se odseliti ven iz Sloveniji in tam unovčiti svoje znanje in sposobnosti ter drugi državi polniti proračun, ker mi na kraj pameti ne pade, da propadem doma.
V tem času bodo šli moji trije redno zaposleni na zavod prejemat nadomestila, štirim študentom pa bo onemogočeno bivanje v LJ, šolanje, skratka, življenje se jim bo obrnilo na glavo, pa čeprav za kratek čas, saj jih za prvim voglom čaka moj konkurent, ki jih je itak komaj čakal ukrasti in redno zaposliti – če gremo verjeti teoretikom malega dela.
Da ne govorimo o tem, da bo proračun prikrajšan za več kot 100.000€ letno.
In medtem, ko po forumih jamrate, kako trgovci nategujejo z maržami, kako grozno služimo na vaš račun, vam jaz povem, da tolikšne marže kot jo je država pribila na vas, ne pokrije nobena marža nobenega trgovca.
Država bi mogla zmanjšat prispevke, na vsakega nadaljnjega zaposlenega nuditi 'popust' pri prispevkih, in ko bom ugotovila, da se mi jih bolj splača zaposlit 6, ker prispevki za 6 ljudi s 'popustom' znašajo toliko, kot prej za 5, jih bom z veseljem zaposlila.
Dokler pa enaka neto plača v višini 600 eur podjetje stane:
700 eur za študenta
830 eur za malega delavca in
990 eur + malica + prevoz + regres + dodatek na delovno dobo + dodatek na popoldansko delo + dodatek na ponedeljek, ki se mu reče 'Prešernov dan' (kljub temu, da bi itak mogla prit delat v ponedeljek) + dopust + bolniška, vam jaz zagotavljam, da bom dvema delavkama, ki imata po 800 eur neto plače, torej skupaj 1600 eur, rekla, da bomo zaposlili še eno na njihov račun, ker 1600 eur je ravno za tri minimalce. Pa bodo vse tri bedno živele, ampak bodo pa vsaj redno zaposlene in jaz ne bom propadla vsaj še za en čas.
Ne pustite si metati peska v oči - ko bo država spustila marže na zaposlene, si jih bomo lahko več kupili.
Tako, kot vi ne boste kupili enakih kavbojk za 300 €, če ste do zdaj zanje vsakič plačevali 50€, tako mi ne bomo istega delavca plačevali 1.500 €, če nas je ta isti do zdaj stal 800 €. Enostavno ne moremo. As simple as that.
2. Delovna sila je največji strošek podjetja. Podjetja ne zaposlujejo, ker si redno zaposlene delovne sile enostavno ne morejo privoščiti. Določena podjetja obstajajo samo zato, ker lahko v njih delajo študentje, drugače jih niti bilo ne bi.
Malo bom zlobna: mogoče pa je prav, da jih ne bi bilo, ker očitno niso dovolj uspešna. 
(Ja, vem, da bi se nam gospodarstvo sesulo itd itd...)
Kakor je rekla že MeiMei, ta zakon ne more rešiti problemov rednega zaposlovanja. In študenti so povečinoma izkoriščana delovna sila. Če ti študentke "pošteno" plačuješ, super, jih je pa ogromno za isto delo plačanih precej manj, kot so zaposleni, čeprav podjetje stanejo manj in nimajo bolniških, dopustov, itd.
Ojoj, meni se zdi to čista tema. 
