Ljubosumje

Uuu, tale stavek mi je pa zelo, zelo všeč.

No, da še jaz povem svojo izkušnjo. Moj bivši fant je bil na začetku izredno ljubosumen na vse moje prijatelje. Ko sem po dolgem času srečala svojega najboljšega prijatelja in ga objela, me je ves jezen zvlekel stran in začel zasliševati kdo je to. Ko sem srečala bivšega sošolca po 4 letih me je zopet zvlekel stran in bil polen sumov kdo je to. Bilo je naporno živeti s takim človekom, ker je videl stvari tam, kjer jih ni. Če sem imela prijateljice je bilo v redu, če so bili prijatelji ni bilo več v redu. Ampak potem sčasoma, ko jih je spoznal in ko smo šli kam skupaj je počasi začenjal dojemati, da so to pač le moji prijatelji in da če bi želela biti z njimi, bi bila seveda lahko, tako pa sem bila z njim v zvezi in ne s katerim izmed prijateljev.
 
Sama nisem bila nikoli ljubosumna dokler ni po nekem času, ko sva bila že skupaj spoznal punco s katero sta postala najboljša prijatelja ne da bi jaz vedela za to. Vedela sem, da obstaja vendar ne, da se tako zelo štekata in obiskujeta. In seveda sem bila takrat ljubosumna in sem spraševala kaj imata in kaj midva sploh počneva skupaj, če ima rad njo. In on je seveda zatrjeval, da ni ničesar, samo da se mi ni upal povedati, ker se je bal da bom ljubosumna. No in seveda sem bila ljubosumna, če mi nikoli ni ničesar povedal. 1000-krat sem ga prosila naj mi pove sam od sebe, da mi je kul, če ma prjatlco, super da se razumeta, samo da naj mi vendar zaupa, naj mi pove kaj o njej. In tako sem po 3 letih zveze vedela samo, kako ji je ime, kje je doma, da ima fanta in v katero šolo hodi. Mislim halo??? On je o mojih prijateljih lahko vedel veliko več. Jaz sem mu sama povedala. Seveda nisem govorila stvari za katere vem, da prijatelji želijo, da ostanejo med nama, vendar je vedel o njih veliko več, kot jaz o njej. Vedno je zelo skrbno čuval vse podatke v zvezi z njo, od nje je vedno prihajal nasmejan, poln dobre volje, kaj sta počela kaj sta se pogovarjala, to je meni ostalo neznano. Zaradi nje sva se 1.000.000 skregala, jaz sem popolnoma izgubila živce, vse zato ker med nama ni bilo spoštovanja, zaupanja in pogovora.

No in danes, ko sva narazen vem, ker sem ga takrat vprašala in kar sem sama že ved čas slutila da je bil vedno zaljubljen vanjo in da bi bil takoj z njo, samo da je bil pač on takrat že zaseden in ona tudi. Tako, da je bila pravzaprav moja ljubosumnost takrat kar upravičena. Sicer se ženska takrat res ni rinla med naju ampak se je še celo umaknila, ker nama povzroča težave, ampak saj praktično ni bila kriva ona, ampak on. Zato, ker mi ni zaupal, ker mi ni dal vedeti, da sem jaz zanj tista edina, ki jo ljubi, ostalo pa so samo prijatelji. Večkrat sem ga spraševala o njej, želela izvedeti kaj več, brez uspeha, takoj se je zaprl vase. Niti nikoli ni znal povedati ene slabe stavri o njej. Ni važno kaj je naredila, kaj napisala, enkrat mi je celo napisala nek grd mail, polen nekih zlobnih besed kakšna sem in kaj se grem, on pa besedice ni rekel čeznjo, ko bi se moral postaviti zame.

Tako da sem vesela, da sem se rešila te veze, ker sem samo izgubljala živce. Da pa bom jaz doma, moj dragi bo pa s svojo prjatlco igral biljard in hodil po pijačkah brez, da bi mi karkoli povedal, potem takega fanta rajši nimam. Bi se strinjala če bi mi povedal ali še celo mene povabil zraven ampak jaz nisem bila toliko vredna, da bi lahko prisostvala njuni družbi. To pa zato, ker je verjetno fante imel malo slabo vest, ker mu je bla vedno všeč in seveda sem bila jaz zraven popolnoma odveč.

Vidim Jessy, da si ti imela še bolj bolečo izkušnjo.
Jaz sem mnenja, da če so prijatelji res samo prijatelji potem jih ne skrivaš ampak jih rad predstaviš in se potrudiš, da se bo ljubljena oseba dobro počutila ob njih. Če pa so zadaj kakšne druge misli, nameni, potem tudi iskrenosti ni in je polno laži in skrivanja. Meni je neštetokrat lagal v obraz, ko sem mu rekla naj mi na ljubezen priseže, da ni bil tam, pa se je s časom seveda izkazalo, da je bil. Ni ga pa bilo toliko v hlačah, da bi mi to sam povedal. Kaj si počel čez dan? Ah nič, mal sm igrice špilal in dolčas pasel. Ja in seveda se je izkazalo, da je bila to runda biljarda s prjatlco in potem še pijačka in sprehod. Šele sedaj lahko vidim kako bedna veza je bla to, če niti toliko iskrenosti ni premogel.
Če ti nisem všeč povej in pojdi stran, zahrbtnosti so pa res grozne.

Pozdravljene!

Uf, v bistvu ne vem, kje začeti, upam samo, da ne bom pisala preveč zmedeno. No,v glavnem se mi zdi, da je moj fant pretirano ljubosumen in posesiven. Tukaj pridem tudi do točke, ko ne vem, ali sem jaz preveč občutljiva na dotična vprašanja, na katera mi je preprosto neumno odgovarjati ali je problem res v njem. Bom naštela par stvari, ki so mi totalno neumna.

Čez vikende delam v lokalu v enem diskaču. Logično je, da je tam vse sorte tipov, ki komentirajo, se spogledujejo ... Po šihtu ga zanima, če se je kej dogajalo in s tem cilja ravno na te sluzave komentarje pijanih tipov. Teh komentarjev je seveda polna skleda, naj pa povem, da mi niso prijetni, si jih ne štejem v čast in so mi pod nivojem - večine si niti do jutra, ko se zbudim, sploh ne spomnim več. In ve,da so mi neprijetni, pa še kar hoče, da mu jih obnavljam?! Ob tem popenim vsaj enkrat na mesec, ker se mu ne da lepo razložit, in izpadem najbolj furijasto ženšče na svetu. Potem se začnejo sumničanja, da zakaj mu jih ne povem - češ, da se nekaj dogaja, ker nočem bit "iskrena". Naj povem še, da s tipi tam ne flirtam, ne dajem nobenih povodov. Če pa prinesem pijačo z nasmehom na mizo in se ne držim, ko kisla repa, pa mislim, da s tem ni nič narobe.

Druga stvar so moji prijatelji moškega spola, ki res niso več kot to in nikoli niso bili. Za njih ima vedno na sumu,da se družijo z mano samo zato, da me hočejo enkrat p*****t.

Če rečem, da grem na pijačo, ga obvezno zanima, s kom. Ne zadovolji se z odgovorom "s prijateljico", hoče vedet ime, če mu tega takoj  ne omenim. Če gre za moškega prijatelja, ga zanima še, odkod ga poznam. A je to normalno ali sem jaz rahlo neumna, ker mi je gnilo  odgovarjat na vse te podrobnosti, če jih takoj ne ponudim  na pladnju?

Ob vsem tem ponavadi znorim po določenem času. Drugače ne znam, ker se ga z lepim ne prime in ne dojame, dokler ne doživim blackouta in namečem vse, kar mi grdega pade na pamet in jezik. In potem sem jaz tista ta grda, on je pa samo lepo vprašal in ga pač zanima.

Tega jaz nad njim ne izvajam, mogoče tu in tam kakšno vprašanje, s kom.

Kakšen nasvet, mnenje? Sem jaz čudna?

Sicer nočem nikogar soditi, ampak meni je čudno že to, da ti je neprijetno povedati s kom greš? Meni je logično, da rečem fantu npr "v četrtek se pa dobim z Janezom*" (za katerega že od prej ve, kdo je oz. od kje ga poznam, tako da mi niti ni treba ponovno razlagati), ne pa da bi se šla neke skrivalnice s "prijateljem". Če bi meni fant rekel, da se dobi s "prijateljico" in bi mu bilo težko povedat, kdo ta prijateljica je, bi se mi zdelo zelo čudno, da ne rečem sumljivo. Če pa reče, da se dobi z Barbaro*, pa me čisto nič ne moti, tudi če je punca.

Seveda pa ne vem, ali se tisto "sumničenje" do moških prijateljev kaže še kako drugače in če je res pretirano. No, če tebe moti in si mu to jasno povedala, bi to že lahko upošteval ... kaj pa vem ampak samo to, kar si opisala (spraševanje po imenih ter o tem, kaj se ti je dogajalo v službi), ne zdi neko bolestno ljubosumje ... ne vem pa, ali je to vsa zgodba.

*Imena so izmišljena 

Ne, ni mi neprijetno, ampak se gre za to, da še ne sfolgam povedat v enem dahu, s kom, pa se že začnejo zasliševanja. Sploh mi ne pusti, da sama povem, kar začne z vprašanji, pa mi drugače ni težko ali neprijetno in ne skrivam ničesar.

Vprašanja glede šihta so pa zelo enostranska, vse kar se samo tipov tiče. Kaj se dogaja, tudi sama povem (kako je blo, če je bla gužva, če se je kaj zgodilo ...). Povem tudi za kakšne ekstra sluzave primere, ki so mi težili. Ampak ne,on hoče prav vse vedet, kakšen je bil kateri tip, kako  me je gledal, točno kaj je rekel ... To mi je pa preveč.

Hm, meni se zdi malo pretirano in bi me motilo. A si ga kdaj vprašala, kaj mu bojo te informacije (npr. o strankah v lokalu)?

Meni je v tistem trenutku, ko dobim občutek, da sem zasliševana, neprijetno/odveč/zoprno razlagati, kaj, kdaj, s kom, zakaj. Ne prenašam tega sploh.

In ja, meni se zdi preveč. S siljenjem v odgovarjanje in pojasnjevanje in zasliševanjem se (vsaj pri meni) doseže kontra učinek. (Na srečo tega ne doživljam od partnerja, ampak od nekih x sorodnikov, ki jim hitro povem svoje - pa gre zgolj za pretirane firbce.)

Mnja, zato pa pravim, da je težko presojati, ker gre lahko za precej različne situacije že glede na to, na kakšen način določena oseba nekaj vpraša. Meni se ne zdi nič posebnega, če fanta vprašam, kdo vse bo še npr. pri kolegu, kamor gre, pa tudi on nikoli ne komplicira s pojasnjevanjem. Ampak je obema jasno, da ne gre za kakšno "preverjanje" in sumničenje, ampak pač firbec (in če sta dva skupaj, se mi ne zdi pretirano, da drug za drugega vesta, s kom se družita - seveda pa ne rabi nihče pojasnjevati in opravičevati svojih prijateljev).

Kot že rečeno, če imaš ti, alecia, občutek, da preveč sili vate, potem je to zate res in to je edino važno imho. Razčistiti bosta pa morala med sabo

Sydelle, tukaj ne govorim o normalnem čveku, ampak direkt o tistem, ko te nekdo zaslišuje, samo zato, da dobi od tebe neke informacije. Takšni pogovori niso sploh sproščeni več in samo čakaš, kdaj sledijo "tista" vprašanja.


Meni je v tistem trenutku, ko dobim občutek, da sem zasliševana, neprijetno/odveč/zoprno razlagati, kaj, kdaj, s kom, zakaj. Ne prenašam tega sploh.

In ja, meni se zdi preveč. S siljenjem v odgovarjanje in pojasnjevanje in zasliševanjem se (vsaj pri meni) doseže kontra učinek. (Na srečo tega ne doživljam od partnerja, ampak od nekih x sorodnikov, ki jim hitro povem svoje - pa gre zgolj za pretirane firbce.)


Točno o tem govorim. Sama sem zelo zgovoren človek in mu med čvekom povem vse in še več, ko pa zadiši po tem, kar je Tanja napisala, pa zablokiram, se mi kar drugo življenje začne vrtet pred očmi.

Problem tega je, da si ne da dopovedati zlepa, ne razume teh mojih reakcij potem in se začne obtoževanje v stilu, če bi mela čisto vest, bi mi pa lepo obrazložila. To je glaven problem, se mi zdi. Nočem početi tega, da v takih situacijah moram tako znoreti, da je groza, da vidi, da mislim resno in da se začne bati, da me bo izgubil in da je potem mir za nekaj časa. Ker to pač ni način, če vidiš, da gre zveza v zelo resno smer.

Mimika, pravi, da ga pač tako samo zanima. Iz firbca kao. Ker več mi ni nikoli hotel povedat.

Drugače pa vem, da bova sama mogla rešiti. Morala sem dati ven iz sebe, ker se mi včasih zdi, da je že nekaj z mano narobe. Moj bivši je stanoval v času študija s tremi cimrami sam in resnično nikoli nisem dobila ljubosumnih posesivnih izpadov.

Evo, točno to sem hotela še dodati, pa sem šla stran od rač. (pospravljat kuhinjo). Pa tudi od same osebe (poleg načina) je odvisno - nekaterim ženskam je namreč normalno, da jih tip nikamor ne pusti in nikoli nikamor ne gredo brez njega, 1x na pol leta, ko se za 1 uro dobijo s prijateljico, jih pa v tem času 7x kliče in preverja.
Tako, da gre res za občutke posameznika in če tebi, Alecia, to preseda - in očitno ti precej, da si še ostale vprašala za mnenje - je to to. Tebe moti, to je bistvo, ti/vidva morata to razčistiti enkrat za vselej. Ker če se take scene periodično ponavljajo in si ti zato pod stresom in na koncu z živci, ko ti prekipi, on pa ves sumničav in ljubosumjen (in btw., osnova zveze je zaupanje), to ne pelje nikamor. In če je nezaupljiv že zdaj, bo sčasoma zagotovo še bolj.

Punce, hvala

On ima kar nekaj težav z zaupanjem zaradi bivše, ki je to z veseljem zlorabljala. To lahko razumem in spoštujem, ampak njenih napak pa jaz ne morem popravljati in se potem iti nekih igric okrog tega Še posebej, ker ostale stvari res štimajo in mi je prekleto škoda, da energijo porabljava za takšne stvari.

Kakorkoli, včeraj sva se določene stvari dogovorila (dogovorov se drži, kot da je na križ pribit ) okrog tega, ne samo pogovorila. Ker ja, sem tudi jaz mnenja, da je to treba prekiniti na začetku. Resnično nisem ena izmed tistih, ki bi omejila stike z mojo družbo samo zato, ker bi se potem bala teh neprijetnih vprašanj. Raje ropotam sedaj.

Držim pesti.