Ljubosumje

...

Oh ja, Wilma. Sicer nisem kakšen ekspert iz izkušenj, ampak vseeno, če si že ravno vprašala za mnenje. Alkohol oziroma akutna opitost ne povzroča blodnjavosti, sprošča pa zavore, ki jih v treznem stanju lepo držimo pokonci zaradi spodobnosti, razumskosti in kar je še tega. Opisala si tipičen "peklenski" krog ljudi, ki imajo težavo z odvisnostjo in bolestnim ljubosumjem. Lahko, da ni pijanec, a ima pijanca v primarni družini ali so samo v primarni družini ohranili tak tip obnašanja iz pretekle generacije.

Tip te bo vedno znova prizadel v nulo s čimerkoli že, ti odtegnil svojo ljubezen in te ponižal na tak ali drugačen način, ko pa bo sprostil napetost v sebi, ki ji sam ni kos, bo spet sladek, ljubeč in vse to. Če mi ne verjameš, počakaj še kakšen mesec ali manj. To so krogi brez konca. Alkohol sam ni pomemben kot tak. To je njegov osebni način funkcioniranja in drugače ne zna in ni sposoben. Enako je s pretirano kontrolo in ljubosumjem. Bivša je samo izgovor. Tudi, če se popolnoma osamiš, izbrišeš vse tipe iz svojega fb, vržeš svoj gsm v reko, itd. (you get the picture), te bo ob neki priliki poniževal zaradi česa iz preteklosti, ko se še nista poznala, npr. zaradi tvojega prvega fanta ali pa tistega, s katerim si se v vrtcu držala za roke.

Zdaj je pa tvoja odločitev. Ali ga boš čakala xy let, da se spremeni ali se boš že prej naveličala njegovih bolanih izpadov. V vsakem primeru pa pri sebi premisli kaj te žene k takim tipom, ker ni prvi, s katerim se ti to dogaja. Zakaj rabiš takšno dramo v "ljubezni"? Koliko spoštuješ samo sebe? Kakšne ljubezni oziroma česa si sama zase vredna? ... itd., itd.

Mislim, da sem tudi sama enkrat iskala v tej temi podoben nasvet kot ti ... in vse, kar se je končalo iz podobnega razmerja, kot ga opisuješ ti, je bil njegov konec. Kar je navsezadnje tudi najbolj smotrno. Verjemi, da ti ničesar od tega, kar opisuješ, ni potrebe prenašati. Še toliko bolj ne, če imaš z njim vse karte odprte in vest čisto. In verjemi, da se po čem takem da najti normalno vezo. Ljubosumja brez primere jaz ne prištevam pod normalno. V nobeni obliki in nikoli več.

Tukaj ne maram olepševati zadev in vidim rešitev samo eno: konec. Sem šla sama čez to in niti približno tak človek ni vreden vsega truda okoli njega in reševanja njegovih težav, v zameno za nek zdrav odnos. Ki ga mogoče nikoli ne bo ali pa bojo takšne ali drugačne zadeve nekako zmeraj visele med vama. Izbira je tvoja. Jaz še enkrat kaj takega ne bi izbrala nikoli več.

Edit: me je Ana prehitela in se popolnoma strinjam z njo. Najdi tudi pri sebi, zakaj te takšni moški privlačijo. Tudi tukaj se neizgovarjaj sama sebi, češ, nimam sreče. Mogoče res ne, imaš pa izbiro. Lahko ne izbereš lastne drame v življenju.

Punce so ti vse napisale. In v bistvu je tebi vse jasno. In vino veritas. Your guy has issues.(In kaže, da imaš ti tudi še kaj za razrešit pri sebi.) Run for your life.

Popravek: I would run for my life.

Punca, veš kaj ti počneš? Iščeš opravičila zanj. Verjamem, da jih boš našla nešteto. Pa srečno! (kakorkoli se odločiš.)

Včasih ni važno zakaj je tak, ampak, da je tak. Nam je pa vsem jasno, da je tvoja odločitev (in da boš posledice nosila le ti) in si drznem govorit v imenu vseh - ti hočemo samo dobro. Srečno.

Wilma, so že punce pred mano napisale ogromno. Vse ti želimo dobrega, tu sploh ni vprašanja. Morda so nekatere krajše v svojih odzivih in se zato berejo kot malce vzvišene, a vem, da niso. Samo določene izkušnje imajo (imamo) za sabo. Ni pa vsem do tega, da bi svoja pisanja utemeljile s svojimi lastnimi izkušnjami - forum je le javen. 

Normalno je, da želiš partnerju pomagati. In normalno je, da ko želimo pomagati, gremo včasih tudi čez svoje meje, in potrpimo skozi tisto, kar drugače ne bi. Če to traja dlje časa, imamo težavo. Takšen dlje časa trajajoč odnos, kjer eden le jemlje in drugi le daje, ni funkcionalen in bo nadaljeval v še večjo spiralo navzdol. Ko se dajalec izprazni in izžame, gre jemalec lepo dalje po novo žrtev. Brez nekih večjih težav, verjemi.

Njegovi izpadi niso normalni, in ja, to kaže na to, da ima nekaj za poštimat v svoji psihi. Konkretno. Če je sposoben takšnih izpadov do tebe za zaprtimi vrati in je hkrati v naslednji milisekundi do sosedov izredno prijazen in vljuden, potem to najverjetneje kaže na to, da se svojih izpadov na nek čuden (moja beseda bi tu bila bolj "sprevržen") zaveda. Sposoben je svoje vedenje prilagodit glede na situacijo, in to v alkoholni omami, na katero se izgovarja kot za svoj vzrok za izbruhe. Torej ne, alkohol definitivno ni vzrok njegovih izbruhov, takrat si jih tvoj dragi samo dovoli.

Na tebi je, da se odločiš, kako boš tu postopala. Vesela sem, da si mu postavila ultimat in da si mu pokazala, da takšnega vedenja ne prenašaš. Tako si postavila mejo, ki je še prepotrebna. Tako postopaj tudi vnaprej, če bo še kdaj potrebno. Upajmo, da ne bo. Upam pa, da ne bo zavrnil sodelovanja, če boš želela z njim h partnerskemu terapevtu. Če to zavrne, ni ravno nekega upanja, da bi tvoj dragi imel voljo se kakorkoli spreminjat za blagor vajinega odnosa. Tudi takšni obstajajo, žal, v istem dihu pa ti natresejo še ogromno inteligentnih in izredno racionalnih razlogov, zakaj določena stvar ne bo šla skozi in kako bo on sam to uredil.

Prosim, odpri si tale link in poglej, če ne gre pri vajini zvezi morda za kakšno takšno dinamiko? Klik. Ni nujno, da gre pri njemu točno za takšno sliko in dinamiko - priporočam, da pobrskaš še po drugih podforumih z osebnostnimi motnjami. Izbruhi, ki jih opisuješ, mi zelo zelo sličijo na t.i. narcisitičen bes, žal.

Če želiš, mi lahko pišeš.

Srečno!

Wilma, sicer so punce pred mano že ogromno napisale in z vsemi se strinjam, moram pa dodati še svoje mnenje (ne nasveta, ker tega ne želiš), ker sem opazila malo nekonsistence v tvojem pisanju. Kot vse ostale, ti želim samo dobro, tudi če bom izpadla vzvišeno ali nesramno ...

Enkrat si napisala, da ga motijo vse malenkosti in vsi predstavniki moškega spola, ki vama ne lajkajo skupnih slik, lajkajo pa samo tvoje. Te citiram, ampak samo tiste dele, ki se mi zdijo pomembni za moj argument, kar se mi zdi najpomembneje pa boldam:

Tu nisi omenjala nobenega alkohola, ampak se bere tako, kot da ti izpadi trajajo že skoraj celo vajino zvezo (skupaj sta nekaj mesecev, po dveh mesecih zveze pa so se začeli). 

Ko so ti dekleta napisala iskrena mnenja (in neželene nasvete), ki so bili (upravičeno?) usmerjeno proti njemu, pa si začela iskati izgovore in opravičila ter pisati, da se to dogaja samo, ko je pijan.

Torej, so težave samo, ko je pijan, ali gre za konstantno “kompliciranje za vsako malenkost“?

Oprosti, če se bo tole slišalo grdo, ampak meni tvoje obnašanje deluje kot tipično obnašanje zlorabljenih oseb, ki branijo svojega agresorja, na katerega so seveda čustveno navezane, morda tudi stanovanjsko, finančno itn. odvisne. Glede na to, da si sama že bila v takšnem odnosu, si verjetno res vesela, da si našla moškega, ki je sicer oh in sploh ... razen ljubosumja, seveda. 

In če ignoriram tvoje nasprotujoče si izjave in izhajam iz zadnje, torej da ima izpade samo, ko je pijan. A bi rada živela v strahu, kaj bo, ko se bo spet napil? Boš trepetala pred vsako zabavo, koncertom ali obiskom, če se bo odločil kaj spiti in se bo zgodba spet ponovila? 

Glede na to, da si že bila v zvezi z moškim, ki je bil fizično in verbalno nasilen, kako sploh lahko greš nazaj k temu, ki je, ko je bil pijan, postal sumičav, blodnjav, fizično nasilen, te žalil in ni spustil iz stanovanja? Očitno je bilo precej hudo, če sta celo sosede toliko razburila, da so vaju celo prišli opozoriti. In potem je v trenutku spremenil odnos, ko so prišli sosedi na vrata, potem pa se spet *klik* začel spravljati nate. A to v tebi ne zbudi travm in hudih spominov na prejšnjo zvezo, kar bi te odvrnilo do vračanja k takšni osebi?