Množice delujejo na skrivnostne načine in se včasih obnašajo bolj kot superorganizem s »čebeljim razumom« kot pa kot skupek posameznikov. To pomeni, da posamezniki, ko se združijo v veliko množico, pogosto izgubijo del svoje individualne logike in začnejo delovati kot eno samo, usklajeno bitje.
V novi študiji so znanstveniki z Univerze v Tokiu in Univerze v Navarri izvedli vrsto poskusov, ki so pokazali, da imajo množice ljudi nenavadno nagnjenost k gibanju v nasprotni smeri urinega kazalca. Zakaj, pa ostaja skrivnost.
V zadnjih letih je več študij nakazovalo, da imajo ljudje v množici močno nagnjenost k skupinskemu gibanju v nasprotni smeri urinega kazalca. Da bi preverili, ali ta teorija drži, so raziskovalci izvedli vrsto skrbno zasnovanih poskusov, od katerih je bil vsak prilagojen preizkušanju določene hipoteze v zvezi z gibanjem človeških množic in razlogom, zakaj imamo naravno nagnjenost k hoji v levo.
Različni poskusi - enaki rezultati
V enem od njih so 50 udeležencev prosili, naj se na dvorišču premikajo proti določenim ciljem in opravijo določene naloge, medtem ko jih je opazovala kamera, nameščena 10 metrov (32 čevljev) nad tlemi. V drugem so spremljali 107 španskih najstnikov, ki so se gibali po šolskem dvorišču pod nadzorom drona.
V tretjem so japonske študente postavili v utesnjeno učilnico, polno stolov. Raziskovalci so opazovali celo vrtec na Japonskem, da bi ugotovili, kako instinktivno je to vedenje. Zadnji poskus je spremljal posamezna gibanja 209 pešcev, ko so se gibali po univerzitetnem kampusu.
Ko je ekipa analizirala obsežne podatke, se je pokazala jasna prednost gibanja v nasprotni smeri urinega kazalca.
»Pri analizi poskusov so moji kolegi po naključju ugotovili, da so v 32 od 33 poskusnih serijah ljudje pri gibanju in zavijanju opazno raje zavijali v nasprotni smeri urinega kazalca,« je v izjavi povedal izredni profesor Claudio Feliciani, ki je bil takrat zaposlen na Oddelku za aeronavtiko in astronavtiko Univerze v Tokiu.
»To je bilo povsem nepričakovano, saj si vsaj instinktivno, ko se ljudje naključno sprehajajo, predstavljaš, da se obračajo tako, kot jim ustreza, brez vidnih znakov splošne prednosti. Vendar pa je obstajala jasna, merljiva težnja, da so se ljudje ob enakih pogojih raje obračali v nasprotni smeri urinega kazalca kot v smeri urinega kazalca.«
Analiza je upoštevala vrsto dejavnikov, ki bi lahko vplivali na rezultate, vključno s kulturnim ozadjem udeležencev, velikostjo skupine, spolom, levičarstvom ali desničarstvom ter starostjo. Rezultati so ostali dosledni ne glede na vse dejavnike.
»Med vsemi temi dejavniki je izstopalo le to, da imajo otroci ponavadi močnejšo nagnjenost k smeri v nasprotni smeri urinega kazalca, zato verjetno starost vpliva na to, ali je ta učinek šibkejši ali močnejši,« je pojasnil Feliciani.
»Naši rezultati se morda zdijo kot nepomembno odkritje, vendar v naravi večina pojavov, povezanih z gibanjem, kaže, da živali večinoma hodijo brez smerne preference. Močna nagnjenost, ugotovljena pri ljudeh, nakazuje določeno asimetrijo na biomehanski ravni.«
Dolga zgodovina gibanja v nasprotni smeri urinega kazalca
To je zamisel, ki je globoko zakoreninjena v številnih vidikih kulture, ne glede na to, ali se tega zavedate ali ne. Ali ste opazili, kako športniki na tekaški stezi vedno tečejo v nasprotni smeri urinega kazalca? Domneva se, da je tako že od časov olimpijcev v antični Grčiji in voznikov bojnih vozov v antičnem Rimu, razen nekaj izjem v zgodovini, ko so bili športniki prisiljeni teči v smeri urinega kazalca, a so se pritoževali, da se jim to ni zdelo prav.
Zakaj ljudi privlači gibanje v tej smeri, ostaja nejasno. Ekipa je predlagala več možnih razlag – nekatere bolj drzne od drugih – a za zdaj ostaja to skrivnost.
»Verjetno to ni povezano z očmi, saj smo poskusili prekriti ljudem levo ali desno oko, a je ta nagnjenost ostala. Nekateri so nas vprašali, ali gre morda za pojave velikega obsega, kot sta Coriolisova sila ali Zemljino magnetno polje, a to se zdi malo verjetno glede na to, kar smo doslej uspeli ugotoviti,« je dejal Feliciani.
»Obstajajo nekatere zanimive vzporednice z določenimi športi. Nekatera tekaška in dirkaška tekmovanja se vedno, a nerazložljivo, odvijajo na progah, ki potekajo v nasprotni smeri urinega kazalca. A to je tema za raziskavo ob drugi priložnosti,« je dodal.
Študija je objavljena v reviji Nature Communications.
PREBERITE TUDI: Neverjetni učinki bosonoge hoje na naše zdravje
