Grški jogurti in jogurti grškega tipa so v zadnjih letih preplavili trgovske police. Priljubljeni so zaradi goste kremaste teksture in osvežilnega okusa, uporabimo pa jih lahko tako v sladkih kombinacijah s sadjem, kosmiči ali medom kot tudi v slanih jedeh, omakah in namazih.
Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport RS, v okviru tokratnega primerjalnega ocenjevanja pod drobnogled vzeli 31 grških jogurtov in jogurtov grškega tipa, ki se na prvi pogled zdijo precej podobni.
Izdelke so ocenili na podlagi hranilne sestave, označbe in trajnostnega vidika. Pri hranilni sestavi so največ pozornosti namenili vsebnosti beljakovin in nasičenih maščobnih kislin, pri trajnostnem vidiku pa embalaži in oddaljenosti države proizvodnje. Le dva izdelka sta dobila oceno zelo dobro, osem oceno dobro in osem izdelkov oceno povprečno, kar 13 pa oceno pomanjkljivo.
Grški ali jogurt grškega tipa?
Poimenovanji »grški jogurt« in »jogurt grškega tipa« se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar ne pomenita istega. Ključna razlika je v poreklu: poimenovanje »grški jogurt« se uporablja za jogurt, proizveden v Grčiji, medtem ko se za podobne izdelke, proizvedene drugje, uporabljajo izrazi, kot sta »jogurt grškega tipa« ali »jogurt na grški način«.
Za grški jogurt je značilna gosta in kremasta tekstura, ki jo tradicionalno dosežejo tako, da jogurt po fermentaciji odcedijo, pri čemer se odstrani del sirotke. S tem se zmanjša predvsem vsebnost vode, kar poveča delež suhe snovi in koncentracijo beljakovin v končnem izdelku. Takšen jogurt ima zato praviloma večjo vsebnost beljakovin kot običajen.
Jogurt grškega tipa posnema predvsem značilno gosto in kremasto teksturo grškega jogurta. Ta je lahko dosežena z odcejanjem, lahko tudi z drugačnim proizvodnim postopkom ali z uporabo dodatnih mlečnih sestavin, denimo smetane ali mleka v prahu. Jogurti grškega tipa zato nimajo nujno enake sestave ali hranilne vrednosti kot grški jogurti.
Ime izdelka nam torej pove predvsem nekaj o njegovem poreklu oziroma tipu, ne pa tudi o hranilni sestavi oziroma načinu proizvodnje.
# Vas zanima, katere jogurte so pregledali in kako so se odrezali? Preverite TUKAJ.
Vas zanima vsebnost beljakovin? Preverite v hranilni tabeli
Grški jogurti, vključeni v ocenjevanje, vsebujejo od 5,3 do 10 g beljakovin na 100 g izdelka, medtem ko je pri jogurtih grškega tipa razpon precej večji, od 2,9 do 10,3 g/100 g. Večje razlike so torej predvsem znotraj skupine jogurtov grškega tipa, kjer lahko naletimo na izdelke z malo ali pa veliko beljakovinami. Poimenovanje »grški« ali »grški tip« zato samo po sebi še ne pove, koliko beljakovin izdelek vsebuje – to je najbolje preveriti v hranilni tabeli.
Vsebnost maščob v grških in jogurtih grškega tipa se močno razlikuje. Najdemo takšne, ki so skoraj povsem brez maščob, do takšnih, ki jih vsebujejo okrog deset odstotkov.
Kje so seznami sestavin?
Številni pregledani izdelki so brez seznama sestavin. Odsotnost tega ključnega podatka je zakonsko dovoljena izjema. Uredba (EU) št. 1169/2011 namreč določa, da seznama sestavin pri fermentiranih mlečnih izdelkih ni treba navesti, če izdelku niso dodane druge sestavine razen mlečnih sestavin, encimov za živila in mikrobioloških kultur, potrebnih za proizvodnjo. Pri teh izdelkih navedba mleka kot alergena ni obvezna, če lahko že iz imena živila jasno razberemo njegovo prisotnost.
Med pregledanimi izdelki niso zasledili drugih dodanih sestavin. Kjer je bil seznam sestavin naveden, so izdelki poleg mleka vsebovali le druge mlečne sestavine, kot so smetana, mleko v prahu ali mlečne beljakovine ter mikrobiološke kulture.
Le dva jogurta iz Slovenije
Pri trajnostnem vidiku so preverili tudi kraj proizvodnje. Ta sicer sam po sebi ne odraža celotnega okoljskega odtisa izdelka, saj ne sporoča porekla mleka, načina proizvodnje ali transportne poti, lahko pa služi kot grob pokazatelj dolžine transportnih poti do slovenskega trga. Od 31 pregledanih izdelkov sta le dva proizvedena v Sloveniji.
Nekateri vsaj petkrat dražji
Velika ponudba pomeni tudi velik cenovni razpon. Pakiranja so različnih velikosti, zato je za primerjavo najbolj pomembna cena na kilogram in ne cena posameznega lončka. Cene pregledanih izdelkov so se gibale od 2,49 pa vse do 13,30 €/kg. Grški so v povprečju dražji od jogurtov grškega tipa, kar je lahko deloma posledica tradicionalnega postopka izdelave, pri katerem je zaradi odcejanja sirotke za enako količino končnega izdelka potrebnega več mleka.
Nasveti
- Primerjajte vsebnost beljakovin na 100 gramov, saj so razlike med izdelki velike.
- Ne sodite samo po imenu, saj oznaki »grški« ali »grški tip« ne povesta veliko o sestavi.
- Primerjajte ceno na kilogram, saj je lahko jogurt v večjem pakiranju občutno cenejši od tistega v manjšem.
