Joj, saj nočem biti pametna, ampak toliko traparij, kot sem jih zdaj prebrala o pravih čajih (črni, zeleni, rdeči in beli) ter o roiboos čaju, že dolgo nisem slišala.O dobrih in zdravilnih učinkih ter pripravi raznih vrst čajev tu ne bi razpredala, vam pa močno priporočam v branje že omenjeno Cortesejevo knjigo in knjigo Čaj avtorice Vlaste Mlakarje, da boste dobili vsaj osnovno idejo o tem, kaj čaj res je.
Pa še to: Kitajca in Japonca bi močno užalili, če bi zeleni čaj pili s sladkorjem in mlekom. Večina zelenih čajev (razen bolj močnih in začinjenih vrst) se pije brez mleka, zato ne bodite presenečeni, če boste brez mleka zeleni čaj dobile tudi v čajnici Cha (tista v merkatorjevem hipermarketu ni njihova podružnica, vsaj bila ni).
Jaz osebno pijem le zelene in oolong čaje, še posebej ljub sta mi Mao Feng (zeleni) in Se Chung (oolong, ki diši po šmarnicah).
Vse čaje (tudi črne) pa pijem brez mleka in brez sladkorja.
Se pa pitje in priprava močno razlikujeta od pokrajine do pokrajine, čaj v Tibetu pripravljajo povsem drugače kot v Rusiji, Angleži pa so itak klasa zase.
Upam, da nisem preveč zamorila, ampak na teh 6 straneh se je nabralo kar malo preveč ugibanj in neumnosti, pa sem morala dodati še svoj piskerček.
Hm, sem šla prav preletet vse strani, da vidim, kakšne brutalne neumnosti in traparije pišejo, pa nisem zasledila nič drugega kot poste o tem, katere čaje katera od deklet pije (oz. ne mara), kako jih pripravlja in kjer se kaj kupi.
MayaMay, kar si napisala, sem sicer z zanimanjem prebrala, sem pa čakala, da boš poleg klasifikacije dodala kakšen res relevanten "piskerček" o pripravi. No, pa prav tega ni bilo.
Razen tega, da čaje na različnih koncih sveta različno pripravljajo... Kar že itak vemo.