Vožnja avtomobila - strahovi in izkušnje

Popcorn, če prebereš temo malo za nazaj, boš videla, da je Tikka šla na tako osvežitev in zdaj že sama dirja naokoli s svojo novo mašino

Akasha, mislim, da ti ne preostane drugega, kot da se vržeš v bazen in začneš plavat oz. da se vržeš na cesto in začneš vozit Sem prepričana, da ti bo šlo. Ker kaj pa je drugače, če je še kdo drug s tabo v avtu? Saj sovoznik praktično nič ne more, razen tega da te psihično pomiri. Samo prepričaj se, da zmoreš in to je to. Poskusi si predstavljati, kaj bi ti sovoznik v določeni situaciji svetoval in si sama enako reči na glas. Meni je na začetku pomagalo, da sem se sama s sabo pogovarjala v avtu in se bodrila

Navijam zate!

Popcorn kot je že napisala Madeira sem bila jaz na osvežitvi junija in julija letos - 12 ur! (Akasha don't blush LOL) in sem hotela še ur pa je inštruktor rekel, da nima smisla, da me je naučil vse in da znam vozit.

Akasha kar se tiče spremljevalca se hitro navadiš - samo da greš prvič malce dlje brez. Tudi mene niso razumeli zakaj ne maram sama it na začetku, ampak je šlo nekak za to, da me sovoznik opozori če jaz kaj spregledam, ampak realno gledano, khm, ni tako enostavno  Tudi če on vidi ne more odreagirat edino kar lahko res pomaga je z usmerjanjem in opozarjanjem v stilu 'pazi tu nimaš prednosti' ampak dejansko tega ne potrebuješ, greš počasneje in že sama zgruntaš, zaštrika pa se občasno vsak tudi po xy letih vožnje, give yourself a break to je prvo kar si moraš 'vtepst'. Bistven del mojega strahu je izviralo iz tega da bom naredila kaj narobe, ampak konec koncev tudi če narediš narobe tega ne ponoviš oz. poskušaš ne ponoviti in adijo.

Poskusi enkrat ko so bolj prazne ceste pa vsak dan malce več, pomoje bo šlo. Pa magari če se prvič samo usedeš v avto sama in ga vžgeš, drugič samo preparkiraš, tretjič greš en krog po soseski ipd.

Fajn je, če že greš na osvežitve potem tudi voziš, vsak dan ali vsaj vsak drugi dan, pri tem je res zelo pomembna konstanta.

Super nasvet

Aja KM, le pogumno! 

Tikka, hvala. Še posebej za zgornji nasvet, ki ga je poudarila Madeira*. Vidi se, da sem se popolnoma oddaljila od vožnje, da sploh nisem pomislila, da bi lahko začela s tako preprostimi koraki.

Največ, kar sem dosedaj sama peljala je bilo ene 20 m po pomolu do trajekta, ker sem sama čakala fanta, pa se je vrsta kar začela premikati in ni bilo druge rešitve kot da sama grem

Problem je še to, da večinoma vozim avto od fanta, ki je manjši od onega, ki ga bom vozila sama (in tega manjšega sem navajena + lažje mi je, ker je manjši)...in me še to mede...

Bom probala res za začetek en krog iti po naši mirni soseki sama ob neprometni uri. 

Tiste službene obveznosti  po Sloveniji se mi res bližajo in bolje, da zdajle začnem glede avta štimati, ne pa, da bo reč na urniku za nasl. teden, jaz pa presrana in z željami po lastnem vozniku ali taxiju za tja

Joj, kako te štekam....meni so to izogibanje in strah tako znani, da se bi kar skrila 

Ta teden bom probala sama en krog po soseski zapeljat enkrat popoldne....upam vsaj

Jaz imam izpit slaba 4 leta in priznam, da sem tudi jaz imela nekaj težav; predvsem s hitrostjo. Strah me je bilo iti na avtocesto pa ne v smislu, da ne bi obvladala svojega vozila, bolj me je (no, me še) skrbelo kaj ostali počno na cestah in da bom zaradi takšnega debila, nastradala jaz.

Se še dobro spomnim, da sva s kolegico, ko sem naredila izpit, rekli da greva do Cityparka in sem jo šla lepo iskat in je že mislila, da bova na Celovški zavili na obvoznico ampak neeeeeeee, jaz sem morala čez center.

V teh letih sem imela samo eno, omembe vredno, prometno nesrečo, ko se je iz neprednostne ceste voznik osebnega vozila zaletel v moja (voznikova) vrata. Rezultat nesreče je bila razbolela leva roka in rama, vrat ter leva polovica glave, saj sem z levim delom telesa ob trku zadela svoja vrata in okno. Ter seveda poškodovan avto, toliko, da se ni splačalo popravljati. Takrat sem mislila, da se bo pojavil grozen strah, vendar na srečo ni bilo tako. Je pa res, da me še sedaj (dve leti od tega) stisne, če vidim, da nekdo prihaja iz stranske ceste meni naproti in pripelje malo prehitro.

Ravno danes (zaradi vseh obvozov in zapor po Ljubljani) sva s prijateljico hoteli priti do Cityparka (čez "center" ker nisva imeli vinjete) in sva se na poti do tja zaradi številnih zapor v Črnučah izgubili in se peljali proti Litiji. Prav zabavno je bilo voziti po nedomačih koncih.

Kot pravim - mene je strah vožnje norcev na cesti in najbolj se bojim, da bom njihov davek plačala jaz ali kdo od mojih. In s tem ne ciljam zgolj na neprimerno hitrost, pač pa tudi na izsiljevanje, precenjevanje svojih voznih sposobnosti, apatijo, nepozornost in občutek njihove nesmrtnosti. Grrr.

Pozdravljene punce,

izpit sem naredila konec leta 2009, v okolici Lj (Litija). Takrat sem šla ga delat, ker so pač vsi delal izpite in nisem hotla bit zadnja. Saj veste kako je to. No skratka šla sem v takrat zelo popularno avtošolo in dobila inštruktroja ki so ga meli vsi radi (ker jih je večina naredila v prvo). Naredila sem tam ene 28ur. Vedno vse lepo normalno bilo. Na glavni vožnji se mi je pa zgodilo, da mi je po 3h minutah vožnje, ko sem šla ravno čez zebro (bila sem že 1/2 gor) je nenadoma pritekel (dobesedno šprintal je) en model tako da bi se mi kmalu v avto zabil. In po tem sem čisto posrana (oprostite izrazu) odpeljala do konca glavne vožnje.
Vmes malo manj sigurno vozila in delala manjše napakice.
Sicer sem naredila takrat ampak je un stric zadaj reku, da upa da mu žal. Rekel je, da ni štel za napako tisto na začetku (se pravi tistga fanta po zebri). Moj inštruktor je reku, da če bi bilo po njegovem, da nebi naredila. In da jih velik ni naredil izpita za manjše  napake. No in takrat sem strah dobila, dobesedno STRAAAH. Joj prejoj.
Po tem sem še 2krat vozila, enkrat celo ko sem bolana bila. In vse to mi je sam še bolj uničl mojo samozavest in dobila sem "avtofobijo". 

Sedaj po več kot 2h letih pa bi rada začela vozit. Prosim, če mi lahko predlagate kakšno super šolo v Lj, kjer so tudi super inštruktorji. Fajn bi bilo, če majo v voznem parku opel corso, saj bom to potem tudi vozila. Ni pa nujno, saj so danes si avtomobili zelo podobni. Tikka je vozila v avtošoli jaguar, so tam še vedno dobri inštruktorji? Lahko zbiraš koga bi imel? Nekje sem prebrala da je dober inštruktor tudi drago iz Avtošole 3d. Rada bi res dobro avtošolo in inštruktorja, takega ki lepo vse pojasni in ni vzkipljiv. Ali pa inštruktorico.

Meni se zdi najbolje, da greš na cesto z nekom, ki mu zaupaš in ki je dober voznik (prijatelj/ica, oče, teta, stric...). Tako kot je bilo že omenjeno - izlet z avtom malo okoli nekaj dni zapored...in dobiš filing... Ker (roko na srce) jaz se v avtošoli nisem naučila pol stvari, ki jih moraš znati (oh, iz bočnega parkiranja sem dobesedno doktorirala v centru Ljubljane s fantovo pomočjo, ker moj inštruktor niti pokazati ni hotel!)... Kaj pa varna vožnja? Si razmišljala o tem? Nekaj prijateljev je dalo to varno vožnjo čez in so vsi zadovoljni. Tista prva varianta je pa najcenejša... Jaz ti želim, da čimprej dobiš samozavest glede tega...

Jaz sem se naučila voziti in reagirati prvič, ko sem skoraj imela prometno nesrečo. Kakšno leto po narejenem izpitu. Od takrat sem previdna in poskušam čimbolj predvidevati. Čeprav sem kakšen mesec nazaj butnila avto, ko sem šla v rikverc na parkplacu (hja, pač čista babja nepazljivost ). Vaja dela mojstra, in to je to Sicer pa, priznam, da imam na orto težko nogo za na plin, tak da kaj preveč ne mislim pametovat

Tule imate krasne primere punc, ki so premagale svoj strah (npr. Tikko, ki je švicala in se tresla pred semaforj). Gotovo ne bo ostalo pri tem, da se bojite vožnje, kako dolgo pa bo trajalo, je odvisno od tega, kdaj se boste zbrcale zraven. Vožnja je nuja (na žalost), vedno se je nujno treba kam peljati, če ne prej, ko je tu družina. Ne morete si privoščiti, da bi vložile denar v izpit, potem pa nič vozile. Če ne voziš, je to nekako tako, kot če ne bi uporabljal telefona ali maila.
Sicer pa sem bila tudi sama pravi zajec in sem začela voziti šele dokaj let po opravljenem izpitu, ko sem končno imela pri roki avto. Kot ste že napisale - seveda bi si ga lahko prej kupila, ampak sem se preveč bala. Ko pa je bil avto enkrat doma, so stvari s prakso počasi stekle.

Hu jaz zdaj toliko pičim, da kazni dobivam 

No, ne sledit mojemu zgledu, ampak kot sem že napisala, le pogumno!

Akasha: Malce sem pogledala cenik in je ura vožnje pri jaguarju 22€, kar se mi ne zdi ful veliko. Res je da je dražje od teh AMZS avtošol, samo te baje res bolj naučijo. V Litiji je bila 2 leti nazaj ura vožnje po Litiji in okolici 21€. S tem, da se v Litiji res ne naučiš veliko. Ni mi pokazal kako se s sklopko speljuje v hribu (kar se mi zdi skoraj nuja, saj nimaš vedno časa z ročno), bočno parkiranje, po avtocesti sem le enkrat šla,... Če me naučijo dobro, potem mi ni škoda dati tistih 22€/h.

nikka: Sem tudi jaz malce v tej smeri razmišljala, da bi vozila nekaj časa z izkušenim voznikom. Samo se mi zdi, da bi bilo bolje, ker že več kot 2 leti nisem vozila, da grem v avtošolo. Bolj brez skrbi si potem. Zato tudi iščem neko fajn avtošolo da te res naučijo oz. povejo vse kaj morš gledat. Tako medkrajevno bi šlo, samo po mestu pa bi bila bolj kriza.

Iree: Res je nuja danes imeti avto. Sama vidim, ker nisem iz Lj, in ko je potrebno kam iti, moraš prositi če te kdo zapelje vsaj do železniške če ne do Lj.
Tudi jaz sem sedaj dobila avto in tudi to je razlog, da sedaj še bolj aktivno razmišljam, da je že skrajni čas, da se ponovno vsedem za volan.

Tikka: Ful sem vesela zate!  Sem prebrala vso tvojo zgodbo na tole temo na tem forumu. Upam, da tudi meni rata.