Slovenisti, na pomoč!

Koliko razprave za eno ubogo skrpucalo . Meni se, ne glede oz. ne zaradi zapisa v SSKJ, vse druge oblike slišijo čudno. Verjetno bi lahko tako razpravljali še o marsikateri besedi.
Najbrž pa neke norme vseeno veljajo in dokler nimamo česa novejšega od zdajšnjega SSKJ, je to pač zapis v SSKJ.

Jep ... velikokrat sem že slišala - in tudi sama imam občutek - da naša vrla pravila ne sledijo dejanskemu razvoju jezika ... (pa ne govorim za skrpucalo, ampak na splošno). Hkrati pa se določene spremembe vpeljuje nasilno (olivno olje je zdaj kar oljčno ... in jaz pijem jablanin sok).
Čeprav zdaj ugotavljam, če pomislim, da sem slišala že vse oblike: skrpucalo, skropucalo, skorpucalo ... hehe, vse bi moralo biti prav, pa bi bili vsi zadovoljni.

Poznam kar nekaj Primorcev oz. ljudi ki se ukvarjajo z oljkami in oni že "od vekomaj" uporabljajo oljčno olje (to jim je domače in pravilno) in to ni neka nasilna sprememba.  Samo povem v vednost, da to ni neka moderna sprememba.

Samo btw omenim, da je oljka tudi plod oljke, tako da vzporednica z jablano ni najbolj na mestu.

oljka -e ž (o)

1. južno drevo ali njegovi jajčasti,
koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva
olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk;
pridelek oljk

Romy & LIVvy, oboje vem (in smo že imele to debato), ampak večina ljudi je od nekdaj uporabljala olivno, ki je bilo pravilno, zdaj moramo uporabljati pa oljčno (čeprav po SSKJ je oboje pravilno, če se ne motim (in če je, zakaj potem nekateri popravljajo, če napišeš olivno)).
Za moje pojme (ne trdim, da imam prav, ampak tako jaz to vidim in občutim) je to nasilno, ker so določili kot pravilo in ni prišlo spontano in se vpeljalo v jezik vseh/večine.
(sem pa pogooglala in našla tole npr. in še nekaj debat na to temo, kjer velika večina pravi, da so navajeni na olivno in zakaj zdaj ta sprememba).

Jablanin sok?!? Tanja, prosim reci, da je to samo hec. Ker to je pa čisto skregano z logiko. Sok se dela iz plodov jablane, jabolk, torej je jabolčni sok edina logična beseda. Saj ne delajo soka iz cele jablane (iz vej, listja, korenin...).

Primer, ki ga je navedla Tanja - jablana in jabolko - je bolj izjema kot pravilo, v tem smislu, da se drevo imenuje drugače kot plod/sadež. V večini primerov je ista beseda: hruška, marelica, češnja, sliva, breskev ... za drvo in sadež. (Posadimo češnjo in z nje obiramo češnje.)
In nekako tako je tudi pri oljki. Kolikor je meni znano, so prav gojitelji oljk (dreves in plodov ) vztrajali pri tem poimenovanju, ki je njim edino pravilno in ga "od vekomaj" uporabljajo.

Prehitro pišemo v to temo - sem odgovarjala Lubenici, pa se je že Tinkino sporočilo pojavilo vmes, Madeira pa je najbrž Tinki, pa se je moje.

Ja, menda je tudi plod oljka in proizvajalci hočejo uporabljati izraz, ki je njim bližje.
Sicer pa ste načele zanimivo razpravo o tem, da bi morala pravila slediti govorjenemu jeziku. Tudi jaz se strinjam, da so pravila v slovenščini nekoliko preveč konzervativna in da je SSKJ skupek pravil v nasprotju z npr. angleščino, kjer slovarji sledijo dejanski rabi. Vendar kje postaviti mejo pri sprejemanju govorjenega jezika? To se mi zdi precej pomembno in hkrati težko vprašanje. Če se malo ozrem po tem, kar ste napisale, da vas moti v rabi slovenščine (narečne rabe, nepravilne rabe srednjega spola, izginjanje dvojine...), bi bile verjetno razočarane, če bi v SSKJ sprejeli vse, kar ljudje govorijo. Gotovo bi se v njem znašli npr. besedi "boma" in "pramena", ki vas zelo motita, vendar se široko uporabljata (če bi sledili rabi, za "pramena" sklepam, da so praktično že izpodrinil"a" pravilno obliko "prameni", ki je torej po tej logiki zastarela! - seveda pa ne pravim, da se s tem kakor koli strinjam). Ne moremo pričakovati, da bo v SSKJ sprejeto le to, kar se zdi prav vsaki od nas oz. na kar smo navajene pod vplivom svojega izvora. (Verjetno pa nobena od nas ne misli, da je samo njena raba tista prava in da samo v njenem delu Slovenije prav govorijo.) Vseeno pa bi se verjetno dalo najti neko racionalno merilo za to, da bi SSKJ bolj sledil živemu jeziku.



Kar je v bistvu zelo pozitivno, saj pomeni, da nas jezik zanima. Jaz zelo rada razmišljam o njem.

Tako je Je pa treba vzeti v zakup dejstvo, da je pri nas zelo majhen trg in ni konkurence med pripravljalci slovarjev in drugih priročnikov (kot je to najbolj izrazito na angleškem trgu).

Olje je pa lahko oljčno ali olivno, kakor se kdo odloči uporabljati mi je pa zanimivo, ker sem zdaj šla malo pogledati v pravopis in videla kot zgled rabe 'oljčno blago' in 'nasad oliv', kar je meni oboje čudno Itak p v obeh slovarjih mrgoli čudnih pogruntavščin.

Aja, kar se tiče pa tistih nasilnih intervencij ... se definitivno dogajajo, ampak je pa odvisno od ljudi, kako jih sprejmej(m)o. Tako se je npr. popolnoma uveljavil svetovni splet (world wide web), medmrežje (za internet) pa ne.



Dejanska raba niso samo govorjena besedila, ampak tudi zapisana - in ta so temelj za knjižni jezik. Se pa knjižni jezik tudi spreminja, čeprav morda ne tako hitro kot govorjeni in te spremembe bi se morale odražati v slovarjih. Samo pri nas ni junaka, ki bi financiral redno nadgrajevanje in nove izdaje ...

Aja, te spremembe se da pa lepo ugotoviti in preveriti njihovo pogostost v korpusih (velike zbirke besedil, ki pa morajo biti aktualna). In v pisnih besedilih zagovoto ni (prevladujoča) uporabljena raba 'boma', čeprav jo uporablja velik ljudi, ko govorijo. Veliko se pa tudi v javnih občilih v zadnjem času uporablja npr. beseda blog, ki je ni v nobenem od naših največjih slovarjev

Se strinjam s Sydelle glede korpusov. Meni poznana sta dva: FIDA korpus in Nova beseda. Sydelle, predlagaš še kaj?

FIDAplus je za razlike od korpusa FIDA prosto dostopna (saj verjetno si imela to v mislih?), to je pa bolj ali manj to, kar se tiče uporabnih korpusov za slovenščino. Za angleščino je verjetno najboljši BNCweb, za nemščino pa cosmas. Kaj več pa že ne poznam

Mimogrede Tinka, študiraš (ali si študirala) kaj na FF?

Kar se tiče pa govorjenih narečij, so meni prav simpatična in me niti ne moti kršenje norme - se mi pa postavijo dlake pokonci ko novinarji in drugi, ki govorijo javno (in bi naj uporabljali vsaj knjižni pogovorni jezik, če je zborni že preveč) in sistematično ignorirajo rodilnik