Absolutno uporabljam Sašota, Markota, Mihata, Lukata, Žigata - razen če bi takšna imena morala uporabiti v kakšnih formalnih dopisih. Slovnično zapovedana oblika se mi zdi (v krajih, kjer sem doslej živela) neživljenjska in še nisem slišala, da bi jo kdo
spontano uporabljal - ne le zato, ker se je "šolsko" naučil, da je pravilna. Morda pa se pravilna oblika uporablja v kakšnih drugih slovenskih pokrajinah - na Štajerskem, na Primorskem - vam je tam to bližje?
Če se dobro spomnim, je pisateljica Katarina Marinčič posvetila svojo prvo knjigo "Markotu" (možu) in je v intervjuju na vprašanje, zakaj ni uporabila oblike "Marku", odgovorila, da je prvič nikoli ne bi spontano uporabila in da se ji drugič ne zdi dovolj intimna za posvetilo - nekaj v tem smislu, ne spomnim se več natančno njene utemeljitve, vendar sem se s to naravno rabo jezika strinjala.
Seveda pa ne želim s tem kritizirati tistih, ki uporabljate oblike Luko, Žigo, Miho itn., če so vam blizu. Mimogrede, pravilna je tudi sklanjatev teh imen po 1. moški sklanjatvi (Luka, Luka, Luku), nisem pa zasledila, da bi bila pravilna sklanjatev s "podaljškom" Lukata itn., vsaj ne po Toporišiču.
sasska je napisal/aDva okna, dva nadstropja

.
Na žalost tukaj srednji spol izumira v vseh kontekstih, na vseh ravneh... še sploh je škoda, da na TV nekateri voditelji in novinarji ne pazijo dovolj na to, saj se potem ljudje zgledujejo po njih oz. po tistem, kar velikokrat slišijo in kar je verjetno zanje še največji približek knjižnemu jeziku (glede na to, da čedalje manj berejo in da povrhu vsega v številnih slovenskih knjigah kar mrgoli napak).