Prijateljstvo

res je. Še posebej, če je zveza bolj sveža, vse je super fino fajn, na prijatelje, ki ti bodo stali ob strani tudi ko jim partner ne bo, se pa kar pozabi.....
Pač saj razumem da daš partnerja na prvo mesto, to mi je povsem logično. Ampak da si pa zaradi tega ne moreš vzeti niti tiste 3 ure za kavo na mogoče vsakih 14 dni je pa tudi malo mimo...
Potem pa katera ostane brez partnerja, pa sledijo vprašanja kot ''joj zakaj se tako malo vidimo''... hm, zaradi mene sigurno ne }:)

Tudi jaz sem še do predkratkim iskala problem v sebi in sem ugotovila, da sem še preveč dobra prijateljica. Vedno na razpolago kadarkoli, kjerkoli, one pa nimajo časa niti min, kadar imaš slab dan in rabiš nekoga, da se mal izpoveš.

Pozdravljene,
ko berem vaše poste,  ne morem verjeti, da se to dogaja tudi vam - sem namreč mislila, da sem edina. Ponavadi je še tako, da večino ljudem in tudi mojim prijateljicam več pomenijo stiki preko socialnih omrežij, srečanja v živo so vedno redkejša. In največkrat se je dogajalo tudi, da sem bila vedno jaz tista, ki je organizirala srečanja, saj ne da bi mi bilo težko, samo počasi se naveličaš, da vedno prihaja vse iz ene strani. Kot sem prebrala tudi v vaših postih, se tudi meni dogaja, da sedaj ne kličem, ampak počakam, da se drugi spomnijo in potem slišim vedno "pa kje si ti? zakaj se nič ne javiš".... smešno!
Žalostno je, ker prijateljstva tako zbledijo, nekega pravega druženja ni...
Lp

Meni pa to SPLOH ni logično. Partner in dober prijatelj (ali več njih) so pri meni ekvivalentni. S partnerjem morda preživim več časa (iz povsem logičnih razlogov, sem že 'v letih' in ponavadi s partnerjem živim), ampak ne glede na to ali sem v svežem ali manj svežem razmerju, sem (in sem bila) vsem prijateljem vedno na razpolago, tudi redno kličem, vzdržujem stike, se zmenim za obisk, srečanje, se ne obnašam nič drugače. Je pa res da imam skrbno izbrane prijatelje.

Meni se zdi to, da se ti na koncu vse vrti okoli partnerja patetično, nezrelo in takih ljudi tudi nočem ob sebi (in jih nimam).

hehe, nisem mislila tako 'drastično' kot si opisala, da se potem zapreš med 4 stene in ne vidiš in slišiš nič drugega kot partnerja

v nekoliko bolj omiljeni obliki, heh nevem kako naj opišem, ampak pri meni pride fant na prvo mesto, čeprav to ne pomeni, da nimam časa za ostale

Se strinjam z meme. Meni je razlika med partnerjem in prijatelji vec kot samo to, da s partnerjem zivim in zase nikakor ne bi mogla trdit, da so si ekvivalentni. To ne pomeni, da prijatelje zaradi partnerja zanemarjam, ampak s partnerjem imam drugo vrsto odnosa in druzijo naju stvari, ki me s prijatelji, tudi najboljsimi, ne bojo nikoli. Enostavno partnerja in prijateljev ne morem enacit, a kljub temu lahko ustvarjam in ohranjam pristne prijateljse vezi.

Meme saj vem, samo tudi taki obstajajo, ki jim je partner edino bitje v življenju in me je malce pogrelo. Nimam pa nič proti 'normalnemu' partnerstvu in temu, da je na prvem mestu, v kolikor se ima dobre/nespremenjene odnose še naprej s prijatelji in ostalimi ljudmi.

V splošnem jaz malce drugače gledam na te stvari.

Jaz predvsem pogrešam druženje izven kavic ali pa čaganja. Sem topla osebna, imam veliko potrebo po družabnih stikih, skupni rekreaciji, ne samo po nekih kavah, čag pa sploh ne pogrešam (zaradi alkohola, ker sem ful proti njemu) ... a ko omenim kaki kolegici, npr. bi hodili skupaj na badminton/sprehod v gozd, greva na koncert ipd. slišim: ja lahko. Aha, itak. Pol pa čez čas: nimam časa, joj imam toliko dela, joj moram pospravljat, joj, mam to, mam ono. Izgovori - čas si je treba vzet, ga pravilno razporedit. Hej, jaz imam tudi za pospravljat, za delat ... ampak ni to edino, kar počnem v življenju. Opažam trend, da je folk raje doma pred TV, za fejsbukom, gledajo filme, raje so med štirimi stenami ... kot pa na realnem druženju. Kako pijačo še zmorejo, več pa ne. In vsi so veliko preveč pod stresom in skrbmi, pa si ne znajo pomagati. Več stresa, več dela, več gospodinjenja - manj časa za druženje in kvalitetne medosebne odnose, kar je žalostno, ker druženje je ena od tistih vrednot, ki dela življenje ŽIVLJENJE.