Moram reci, da menim enako - tudi sama tega nebi mogla prenesti oz. bi zelo zelo tezko. Je pa res, da bi zelela raziskati ozadje. Imela sta resnicno tisto idealno zvezo, zelela sta narediti korak naprej in verjetno se je pocutil dolznega, da koncno govori tudi o tej temi. Je pa res, da je imel z mamo tega otroka izredne tezave, otroka menda vidi redno in vse poteka tako kot mora. Prijateljica je odlocena nadaljevati to zvezo, saj ima partnerja rada in je zveza sama po sebi dobra. Sprasuje se seveda kako bo sprejela tega otroka in ne ve, ce je pripravljena na to, saj je predlagal srecanje, medtem ko je ona se v soku, ki kar noce popustiti. Pravi, da razmislja samo se o tem kako je on z otrokom, kako se je motila o tem kaj pocne, ko nista bila skupaj itd. Prej imam obcutek, da jo bo unicilo to, da prevec razmislja o tem in dobesedno travmira. Morda bi bila terapija res prava stvar.