Stresno življenje

Ja, čist prav imate.
Sem že od svojega šestnajstega leta o tem premišljevala.
Sam kuk je lahko to rečt. Vem, mogla bom zbrat tuk jajc, pa rečt čao! Sam od kje bom dobila tolk poguma...
Madona, ko bi bla jaz tolk trdna, da bi se ornk postavla zase bi blo vse velik lažje. K da bi bila v kletki se počutim.
Drugače pa tko: naslednji teden pride očkova ljubavi in bo tukaj za cev teden. Od 11. do 18. In za takrt sem jaz že povedala doma, da mene takrat ni. Takrat bom jaz cev teden pri fantu in mi bo tko fajn. Komaj čakam. Lahko pa potem ostanem gor kar za skoz, k vem, da s tem, ko se tako priganjam škodim sama sebi. Res sem takšna, da rada pomagam in sem vesela, da lahko. Toda doma zdaj nimam nobenega veselja več.

Sploh ne vem, kaj razmišljaš, če si pri fantu dobrodošla. 

Čao!
Evo, zdej se vidi, koliko sem stara. K sem se sam na hitro registrirala in nisem nič velik podatkov hotela dajat.
Res mi je zelo težko na hitro črto potegnit. Najbrž bi blo bolše, sej se trudim, sam tistega občutka krivde se ne morem znebit. Še posebej zato, ker je stric bolan.

deuce? haha, ravno se sprašujem kako bi si naredila življenje bolj znosno, ne manj.

Čao vsem skupaj!
Rada bi vam povedala samo, da sem danes že pri fantu in imam ta teden namen (vsaj povečini biti tukaj). Ne morete verjet, kako me doma gleda oče in njegova ljubica. Spet se je začelo tisto zajebavanje (njeno) čes naredi to in ono.
Res se borim sama s seboj, saj sem se ponavadi trudila vsem ugajati in preprečevati slabo voljo, ampak vem, da delam prav. Trudim se, ker oče spet obrača vodo na svoj mlin.
Je pa čisto res, da sem močnejša tudi zaradi vas, saj ste mi razjasnili, da je tako prav in da ne delam nikomur nobene krivice. Hvala!
Upam da bom dovolj močna.

Če hoče imeti kaj narejeno, si naj kar sama naredi. Ti postavi mejo, do kot sežejo tvoje obveznosti. In vsekakor vse delo pri hiši ni tvoja obveznost.
Fajn se imej ta teden.

niti, držim pesti za tvojo moč. Vztrajaj . Oče in zlasti njegova ljubica naj pa kar sama zase poskrbita. Saj sta že dovolj velika , ane? Ti pa glej predvsem nase, saj drugače boš še ti zbolela, kot je že rekla andreyka. Skrajni čas je, da se postaviš zase in nehaš biti dekla svojim sorodnikom.

Ej, hvala vam! Malo prej sem bila doma in oče sploh govoriti noče z menoj. Sedaj je nekaj prehlajen in mislim, da misli to izrabsti, češ sem bil bolan, ti pa nič.
Drugače pa ja, bom mogla postavit meje svojih obveznosti. Ampak ta teden res nočem popustit, ker ima njo in ne bi rada še njej riti odnašala.
Tukaj se imam pa tko fajn. Vse neobvezno. Logično, da pomagam, ker se mi tudi ne zdi fer, da nebi, če so me tako sprejeli. Samo tukaj ni nekega izkoriščanja in pričakovanja. Pa zvečer s fantom lepo skupaj večerjo pripraviva...
Samo strah me je. Tako da sedaj berem knjigo, ki mi bo upam pomagala, da me ne bo vedno strah in da bom upala naredit, kar želim.
Papa

Hej katey!
Hvala za lepe želje! Jaz sem prepričana, da moram premagati strah, ker nikoli ne upam narediti, kar bi rada. Vedno to potlačim v sebi.
Hvala za spodbudo, včeraj zvečer mi je pisal oče, čes da še takrat ko bi se lahko kaj naredilo grem, da je dober samo ko ga potrebujemo in da tudi skodelice čaja ni vreden. Nisem mu odpisala, ker mi je rekla fantova mati, čim mu bom, bo vedel, da me je zadel v živo.
Od kje mu takšne ideje? Kdaj sem mu že povedala, da si bom vzela prosto, da pa me lahko pokličejo, če rabijo. Vedno mi to dela, nima pa niti toliko poguma, da bi mi povedal v glavo. Ko sem bila doma ni hotel govoriti z menoj, samo mujal se je, potem pa takole. Zdi se mi, da izkorišča mojo mehko vest. Kar strah me je, ker vem, da bom mogla iti ponovno domov.

Hvala Pegasus!
Vse kar si povedala je res. Res si želim samo, da bi bilo moje delo cenjeno, da se porazdeli...ker sem non - stop živčna zaradi vseh obveznosti. In res ne zmorem vsega, pa če se še tako trudim.
Ponosna sem nase, prav tako tudi fant in njegova družina, ker so vsi (pa naj se sliši še tako grobo ali grdo) pričakovali, da bom takoj, ko bo oče nesramen do mene, ali ko bo pričel izrabljati mojo mehkobo ODŠLA NAZAJ DOMOV. Ker takšna pač sem, vsa mehka in polna sočutja in hitro me kaj vrže s tira, da nato cev dan razmišljam o tistem. Sem se sekirala, vendar nisem nasedla. In vesela sem, ko slišim potrditev.