Stresno življenje

Rabim malo spodbude!
Danes sem res popokala in šla. Foter je še reku, da itak vedno delam, kar meni prav pride. Pa sem rekla kaj misli s tem. Pa je reku da ne more govort dons (bolan je). Pa sem rekla da mu tud treba ne bo, ker bom itak pri fantu ostala.
Bil pa je zdele dva dni, kar sem prišla od fanta za znoret. Čist me je ignoriral, ko da me ni. Govort se ni dalo z njemu.
Hudo mi je, tko krivo se počutim. Ne morte si misliti kar vse premlevam in tuhtam. Mislite, da mi bo uspelo?

Niti, kako ti kaj gre? 

Pozdravljeni vsi skupaj!
OK, vem da to ne spada ravno k tej temi.
Preselila sem se k fantu (vse lepo in prav), rada se imava, vendar pa opažam da se je odnos fanta do mene spremenil. No, saj ni nikoli bil romantik, vendar tudi takšen ne. Včasih, ko ga prime - pred kakšnim tednom je bilo sploh kritično - se tako grdo obnaša do mene. Počutim se ničvredno. Nevem, zakaj mi to dela. Dobim občutek, kot da sem v začaranem krogu - doma izkoriščevalski oče, pa bi vsaj od njega pričakovala malo več razumevanja. Saj ne rečem sedaj je po plohi že kakšen teden čisto stari, v redu, vendar ima te popadke, nima časa zame...Sedaj pa me zanima, če mi lahko kdo pove - je v vsaki zvezi tako? Se strast in občutki tako umirijo po skupnem življenju? Ker pri nama opažam popad tega. Sem samo takšna da potrebujem veliko ljubezni, topel objem, občutek da me ima nekdo rad...pa se mi zdi da imam tega tako premalo. Sem res zakompleksana? Je še kdo tako občutljiv?
Poleg tega mi je všeč nek fant. Ja grdo VEM!!! Sama sebe obtužujem. Vendar imam po dolgem času spet občutek da SEM ŽIVA! Da moje življenje ni le faks in delo, ker za zabavo s fantom tako skoraj ne najdeva časa. Najina komunikacija šepa, vendar če se še tako hočem pogovoriti z njim ponavadi dobim nazaj kakšno zbadljivko in sem nato raje tiho. Joj, tako me peče vest zaradi tega fanta. Kako je možno da mi po toliko letih skupaj s fantom postane tako všeč nekdo drug? Se to dogaja še komu?saj ta simpatija bo najbrž hitro minila ane?
Bolj me skrbi to, ko imam občutek, da s fantom tako ne bom mogla živeti. Potrebujem ga, a on tega ne vidi, samoumevna se mu zdim. Zakaj se je moral tu vmes pojaviti še ta drugi fant ne vem. Nikakor pa ga nočem vpletati v svoje življenje,čeprav bi ga rada. Tako me peče vest zaradi svojega fanta. Vem da me ima rad, samo zakaj mi to tako redko pokaže?Meni pomeni objem, ne material, kako mu naj to dopovem?
Sem zelo grozna?

Niti, ko sem prebrala vse za nazaj,  kar si napisala, sem ugotovila, da si res zelo čudovito dekle, ki ima voljo do lepšega življenja. Žal mi je le, da so nekateri okoli tebe, ki ti ne pokažejo kako neprecenljiva si. Res te občudujem, ker ne glede na vse težave, ki jih imaš, gledaš naprej, ne glede na to, da si v stresu. Pravzaprav je normalno, da si živčna, saj kdo pa ne bi bil?!

Zaslužiš si fanta, ki te bo nosil po rokah, ti pokazal z vsemi objemi in poljubi, da te ima rad in da te spoštuje!! Imam občutek, da ti primanjkuje topline in dotika sočloveka, tako da skušaj najti nekoga, ki ti bo vse to dal, ker si že sama ugotovila, da ti fant premalo daje. Mlada si še, vse je pred tabo, mislim, da boš imela zelo lepo prihodnost, ker si močna oseba in boš lahko z lahkoto reševala probleme v življenju, ker si imela že nekaj izkušenj v preteklosti, ki so te prav gotovo utrdile.
Glede stresa se mi pa zdi super, da delaš kakšne avtogene treninge sproščanja, da si vzameš čas zase, mogoče začneš z jogo.. Če boš to počela redno, bo hitro prišel učinek notranjega miru.

Lepo se mej pa naj te srček vodi v ljubezni

O, lencica, hvala ti! Ne morem ti povedati, kako so me tvoje besede razveselile! Ko sem prej sestavljala prej napisano nisem vedela kako naj se izrazim. Prepričana sem bila, da bo izpadlo kot "kakšna sem, da z ničemer nisem zadovoljna, da le iščem probleme", - ker sem sama tudi že razmišljala v tej smeri.
Ja, rabila bi občutek topline, občutek da je nekje nekdo zame vedno tam. To tako pogrešam. Le to želim. Nimam prijateljice, ki bi me objela, nimam matere, z očetom si nisva tako blizu. Zato bi
rada, da mi fant vrne objem, ko ga objamem, poljub ko ga poljubim. Ker je on tisti, v katerega sem verjela, da me ima iz srca rad. Pa imam včasih občutek da sem še bolj sama.
Ne znam biti sama. Zna biti kdo od vas? Kako si lahko sam sebi dovolj?

Niti, poskušaj se čimprej osamosvojiti. Vem da je peklensko težko, a vidim da si šla le iz večjega zla na manjše. Včasih se seveda zgodi - da partner zaradi skupnega življenja postane partnerju samoumeven, takrat se je treba pogovoriti in nekaj ukreniti, ampak to da se grdo obnaša, ker si to seveda v dani situaciji lahko dovoli, je pa ... ah brez besed sem. To da ti je postal nekdo drug všeč je prav tako samoumevno, kot si ti postala za svojega fanta. Jasno je, da če od partnerja ne dobimo ljubezni in pozornosti ki jo potrebujemo in si jo zaslužimo, da že podzavestno začnemo iskati nekoga ki nam bo to ponudil...ki si nas zasluži.

Kar se tiče samote pa...no jaz sem med tistimi ki ne znamo biti najbolje sami, poznam pa tudi nekaj ljudi ki pa sami funkcionirajo perfektno. Najbrž je odvisno od osebe do osebe, sicer pa nihče ne zahteva da moraš biti sama, če si ti želiš nekoga ki te bo imel rad in ki te bo objel in ti ti povedal. Sploh v tvoji situaciji ni nobeno presenečenje, da si želiš ljubezni in pozornosti in kot je krasno zapisala Lenčica si to tudi zaslužiš!

Najpametneje kar lahko storiš je se poskusiš osamosvojiti, najti drugo stanovanje. Sedanjega fanta ni treba pustiti, a je zelo pomembno da si samostojna, ZATO DA IMAŠ MOŽNOST IZBIRE. Le tako so lahko izbiraš svojo srečo, drugače se moraš ponovno prilagoditi nekomu, ki te očitno ne spoštuje, ker ve da si tam ker nimaš kam drugam iti.

Saj sem že razmišljala o svojem stanovanju, pa sploh ne vem kje naj začnem. Delati, hranit denar al kako? Ne vem, kako to gre. Ker svojih prihodkov imam bore malo. Aja, mi je že oče ponujal možnost, da se vrnem nazaj domov, ker ve, da ni tako kot bi moglo biti. Ker je tudi "tašča" včasih neznosna. Samo, saj pravim - začaran krog.

Niti ti delaš kaj ne? Jaz poznam veliko študentov, ki delajo in živijo na svojem. Jaz bi na tvojem mestu začela iskati stanovanje, lahko tudi z kakšnima cimrama glavno, da imaš svojo sobo in se znebiš vseh, ki niso vredni tvoje bližine. Vse se da, samo verjeti moraš v to. Prej ko slej se bo našel nekdo, ki te bo spoštoval in bil do tebe ljubeč, kot si to zaslužiš