Vsak jo kdaj pa kdaj, to nikoli ne mine popolnoma ali za vedno. Meni se to dogaja ponavadi ko dosežem vse načrtovane kratkoročne cilje (ker tapravih dolgoročnih namreč še vedno nimam
) in potem sem v vakuumu. Zato ponovim vajo, si zastavim 5-6 kratkoročnih ciljev in akcija spet, nikakor pa ne smem dovoliti, da ostanem v vakuumu, ker pol je samo vprašanje časa kdaj bom postala ogabno sitna in cmerava, melanholična in napol depresivna. Skratka vsak potrebuje konstanten občutek koristnosti in
da si počitek (zabavo, sproščanje, ipd.) zasluži, če je vseskozi en sam počitek in nabiranje obveznosti za katere nimamo prave motivacije potem je jasno kot beli dan da se počutiš "zaendrek", ne uživaš več v enostavnih zabavnih dejavnostih kot je kratek dopust na morju ali babji vikend in to zrcališ na vseh področjih vključno z odnosi do bližnjih. Kar je storiti, je pretvoriti obveznosti v kratkoročne cilje, motivacijo pa privleči iz riti če je potrebno, se na začetku prisiliti, potem pa steče čim se počutiš bolje, da delaš nekaj koristnega.
Še v biblji piše da so "
idle hands, devil's playground"
To velja tako za neumnosti ki jih počnemo iz dolgčasa kot za stvari o katerih razmišljamo, ker ne zaposlimo možgane na pravi način. Namesto da bi se spravili in naredili nekaj koristnega, razmišljamo kako je življenje bedno, dolgočasno, da nam nekaj manjka in da ne vemo kam spadamo. Če se mi je že zgodilo da dejansko nisem imela nekih obveznosti (npr. faza med letniki, ko nisem delala in imela vse obveznosti za šolo opravljene), sem se lotila brati v tujih jezikih, sem se naučila plesti, sem se naučila delati izdelke iz fimo in das mase, sem delala ogrlice, naredila čistko v omari ipd. Nič življenjsko pomembnega sicer, a dajalo mi je dober občutek da delam nekaj koristnega, da osvežujem znanje jezika, da delam darilca za bližnje za razne praznike in bom manj zapravila za darila ipd.
res je!!! s tem občutkom koristnosti dobiš občutek samozadovoljstva, kar je pravzaprav bit vsega. Da si zadovoljen sam s sabo. verjetno so nam ta občutek koristnosti vtepli v glavo že v otroštvu in zato je tako močan. No sicer ni nič narobe z njim ker nas žene naprej k ustvarjanju in k popolnosti. 
, lahko pa kaj vprašaš pa se bo ziher kej spet usulo iz mene
). Problem, ki sem ga analizirala je temeljil na osnovi, da nekdo nima veselja do ničesar in je trenutno v neke vrste vakuumu, česar ne moreš aplicirati nase, saj imam občutek da ti kar rad počneš, kar počneš ko ti je "dolgčas", torej ne prideš v poštev za aplikacijo drugega odstavka nate.
Ne tatmladih zavajat 
